Fizioterapija je z leti dokazala svojo učinkovitost in pomembnost vključevanja v rehabilitacijski proces za izboljšanje določenih stanj. Da bi se uporabnost fizioterapije prilagodila vsakemu posamezniku, je fizioterapija na domu rešitev za vse, ki so storitev do sedaj odklanjali zaradi pomanjkanja časa, nedostopnosti zaradi lokacije itn.

Fizioterapija na domu

Fizioterapija na domu je ciljno usmerjena in specializirano prilagojena posamezniku. Ni vam potrebno razmišljati o transportu in ostalih izgubah pri času, saj z vsemi pripomočki pridemo kar na dom. Ko se odločate, ali bi preizkusili fizioterapijo na domu, vas ne silimo, da se odločite za nas, ampak vam predstavimo vse prednosti izvajanja fizioterapevtske obravnave, ki jo izvajamo kar v udobju vašega doma. Med fizioterapevtsko obravnavo gre za večje udobje in manjši stres, ki se lahko pojavi zlasti pri strankah, ki imajo težave z mobilnostjo, premikanjem, prevozom itn.

Zakaj se odločiti za fizioterapijo na domu?

1. Domače okolje – večja sproščenost (Pacient je v svojem domačem okolju bolje orientiran, bolj sproščen in suveren, kot kadar se fizioterapija izvaja v drugi ustanovi.)

2. Prilagojeno okolje (Ker je pacient v svojem domačem okolju, se vsi pripomočki in vse aktivnosti brezhibno prilagodijo z namenom boljšega počutja in večjega dosega uspešnosti.)

3. Večja doslednost (Ker se fizioterapija odvija kar na domačem naslovu pacienta, je manjša verjetnost, da bi prišlo do časovne zamude ali stiske s prevozom itn.)

4. Večja motivacija (Pogosto se dogaja, da so pacienti bolj motivirani v svojem domačem okolju, saj so bolj sproščeni in orientirani.)

Fizioterapija na domu - motivacija

5. Individualna obravnava (Velika prednost fizioterapije na domu je to, da so pacienti prioritetno obravnavani individualno. S tem se tudi lažje odprejo in zaupajo ob kakih težkih situacijah. Čisto vsaka fizioterapevtska obravnava se prilagodi individualnim potrebam in ciljem.)

Fizioterapija na domu in slabosti

1. Omejen obseg storitev (V primerih, ko pacienti za boljšo rehabilitacijo potrebujejo določeno elektroterapijo, ki zahteva neprenosljivo opremo, le-to potemtakem ni možno opravljati na domu.)

2. Omejen prostor (Velika verjetnost je, da v domačem okolju pacienta ni dovolj velikega prostora za izvajanje določenih vaj itd.)

Fizioterapija na domu - omejitev prostora

Za koga je fizioterapija na domu primerna?

Fizioterapija na domu v največ primerih pride v poštev pri rehabilitaciji zaradi poškodb, možganske kapi, starostnih omejitev, neaktivnosti in drugih razlogov.

Posamezniki, starejši od 60 let, se pogosto srečujejo s težavami pri mobilnosti, ravnotežju, ohranjanju optimalne funkcionalnosti in suverenosti. Fizioterapija na domu v takih primerih omogoči lažji dostop do obravnav.

Posamezniki z omejenimi telesnimi sposobnostmi (dolgotrajna invalidnost, nepokretnost itd.) so zlasti zaradi napornega transferja v drugo okolje izjemno primerni za fizioterapijo na domu.

Posamezniki z dolgotrajnimi bolečinami, ki so že dlje časa kronične, so potrebni individualne obravnave. S fizioterapijo na domu se glede na domače okolje stranka hitreje prilagodi in sprosti.

Otroci s težavami v motoričnem razvoju lahko prav tako zaradi boljšega vzdušja in večje sproščenosti prakticirajo fizioterapijo na domu. Na ta način se otrok lažje vključi v proces obravnave.

Izjemno primerni posamezniki so še vsi, ki:

  • imajo nevrološke bolezni,

  • jih je doletela možganska kap,

  • za hojo zmeraj potrebujejo pripomočke (npr. bergle),

  • okrevajo po hujši operaciji,

  • so imeli premajhno število obiskov fizioterapije v javnem sektorju in bi želeli več,

  • želijo individualen pristop,

  • predolgo čakajo na fizioterapevtsko obravnavo v rehabilitacijskem centru in drugje,

  • imajo Parkinsonovo bolezen,

  • imajo željo po časovno fleksibilnih fizioterapevtskih obravnavah.

Kako motivirati pacienta?

Fizioterapevtska obravnava je veliko bolj uspešna, če je stranka zagnana in pozitivna. Veliko je v motivaciji fizioterapevta, a tudi stranka mora izkazovati zanimanje in željo po uspehu.

Veliko je posameznikov, ki jim je po določeni neugodni pridobljeni patologiji upadla življenjska volja in včasih kdo potrebuje motivatorja tik ob sebi. Fizioterapevt na ta način stranki lahko pokaže, da z nekaj truda pride do izboljšanja. Fizioterapevt se zato trudi, da so vaje, pripomočki in celotna fizioterapevtska obravnava zanimivi in zmeraj drugačni.

Fizioterapija na domu - motivacija

Večja motivacija se lahko zgodi tudi zaradi domačega okolja, ker je stranka bolj sproščena in se bolje počuti. Stranka je lahko bolj suverena in sigurna pri izvajanju določenih vaj ravno zaradi poznavanja domačega okolja.

Fizioterapevt mora poskrbeti, da celotna obravnava poteka pozitivno naravnano, saj razmišljanje in naravnanost k uspešnosti poskrbi ne le za fizično, ampak tudi za psihično stanje stranke.

Ko fizioterapevt vzpostavi dober, odprt in sproščen odnos s stranko, je prva stopnička motivacije že pridobljena.

Glede na začetno načrtovanje in zastavitev fizioterapevtske obravnave lahko pri določenih strankah pride do odstopanj tekom terapije in zastavljena ocena uspešnosti na začetku lahko v vmesnem času upade. Če pride do tega, mora fizioterapevt poskrbeti, da stranka ostane motivirana kljub vmesnim rezultatom.

Kako pogosto je priporočljivo, da se fizioterapija na domu izvaja?

Za vsakega pacienta posebej se določi, kako pogosto je potrebno izvajati fizioterapevtsko obravnavo. Že na brezplačnem prvem pregledu, ki ga opravi naš fizioterapevt, se lahko pacientu okvirno pove, koliko bo potrebnih terapij za dosežen rezultat. Glede na motivacijo in zagnanost pacienta se čas lahko bistveno skrajša. Najpogosteje se fizioterapija na domu izvaja enkrat do dvakrat tedensko, a se pogostost razlikuje glede na posamezne potrebe in cilje. Če je stanje bolj akutno, se fizioterapevtska obravnava lahko izvaja tudi večkrat na teden. Priporočljivo je, da se pacient drži načrta zdravljenja kljub  vmesnim možnim spremembam in prilagoditvam.

Kaj vse se opravi v sklopu fizioterapevtske ocene?

Zbiranje informacij se pred pričetkom fizioterapevtske ocene začne kot prva točka. Zbere se medicinska zgodovina, trenutne težave, pretekle poškodbe in/ali bolezni ter omejitve. Ko stranko spoznamo, takoj začnemo z inspekcijo. Že med samo pripravo na obravnavo opazujemo gibanje, motoriko in suverenost stranke. Opazujemo tudi (a)simetrijo drže in omejitve pri gibanju. Naslednja točka je gibljivost, kar pomeni, da se preveri gibljivost v sklepih telesa. Uporabijo se različni testi, ki vključujejo pasivne, aktivne in aktivno – asistirane gibe. Nato se preverita mišična moč in ravnotežje, prav tako z uporabo različno primernih testov. Funkcionalnost se lahko oceni že na samem začetku – pri inspekciji, saj pokaže, kako se stranka znajde v svojem okolju in kakšno stopnjo suverenosti izkazuje pri vsakodnevnih opravilih. Oceni se stopnja bolečine in nato se pripravi načrt fizioterapevtskih obravnav.

Kateri pripomočki pridejo v poštev za izvajanje fizioterapije na domu?

Terapevtska miza: Fizioterapevt se mora pred prvo fizioterapevtsko obravnavo prepričati, ali ima stranka v svojem domu dovolj prostora za terapevtsko mizo. Miza namreč omogoča večjo udobnost, boljše sodelovanje in kvalitetnejšo obravnavo.

 

Terapevtska žoga: V poštev pridejo žoge različnih velikosti, saj ima vsaka svoj namen. Glavna značilnost vseh je uporabnost za izvajanje različnih razteznih in krepilnih vaj.

 

Elastični trak: En način za dobro izvajanje krepilnih in razteznih vaj ter povečanje obsega gibljivosti je uporaba elastičnega traku.

 

Toplotne in hladilne obloge: V primerih oteklin, vnetij in bolečin se lahko uporabljajo toplotne ali hladilne obloge. Toplotna obloga zmanjšuje napetost mišic, hladilna obloga zmanjšuje oteklino.

 

Elektrostimulacija: Naprava, ki nudi elektrostimulacijo, je prav tako prenosna in možna za izvedbo na terenu. Uporablja se za spodbujanje mišičnih kontrakcij, zmanjšanje bolečine in izboljšanje krvnega obtoka.

 

Pripomočki za hojo: Če ima stranka težave s hojo ali ravnotežjem, se ji ponudi hodulja ali bergle za večjo stabilnost. Fizioterapevt stranko nauči pravilne uporabe.

 

Vadbena oprema: Fizioterapevt s seboj prinese različne vrste uteži, ki pomagajo pri hitrejši regeneraciji in pridobitvi mišične moči.

 

Pripomočki za ravnotežje: Velikokrat se uporabi tudi blazina ali deska za ravnotežje. Obe sta odlični za spodbujanje izboljšanja ravnotežja in krepitve dobre propriocepcije ter koordinacije.

Katere fizioterapevtske metode se izvajajo v sklopu fizioterapije na domu?

Terapevtska vadba

 

Fizioterapevt lahko sestavi specializirano terapevtsko vadbo, ki pomaga obnoviti mišično moč, gibljivost, ravnotežje in vsesplošno funkcionalnost telesa. Vaje se lahko izvajajo z lastno težo ali pa s pripomočki (uteži, elastike, žoge, ravnotežna deska itd.).

 

Terapevtska masaža

 

V poštev pridejo različne tehnike masaže, ki pripomorejo k sproščenim mišicam, zmanjševanju bolečin in boljši cirkulaciji.

 

Elektroterapija

 

Fizioterapevt si s seboj na teren lahko vzame tudi npr. TENS (transkutana električna živčna stimulacija) napravo, ki spodbudi mišično krčenje in zmanjša bolečino.

 

Toplotna terapija

 

Za zdravljenje poškodb, bolečin in vnetij se v uporabo uspešno vključuje toplotna terapija, kamor uvrščamo vroče obkladke, grelne blazinice ali parafinske kopeli.

 

Poleg zgoraj naštetih fizioterapevtskih metod pa se uporabljajo tudi druge, kot so hladilna terapija, mobilizacija sklepov, dihalne vaje, raztezanje itn. Fizioterapevt določi najboljše metode zdravljenja glede na stanje, potrebe in cilje.

Podjetje Fiziogib in fizioterapija na domu

Fizioterapija na domu se je izkazala za uspešno, če je rehabilitacijski plan uspešno izvršen. Ne odlašajte in nas pokličite na telefonsko številko, nam pošljite e-mail sporočilo ali izpolnite spletni obrazec. Eden od naših fizioterapevtov vas bo kontaktiral in se z vami dogovoril za prvo fizioterapevtsko obravnavo.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Rehabilitacija je postopek, ki s pravilnim pristopom kvalitetno izboljša stanje posameznika. S fizioterapijo, ki je ena izmed strokovnih smernic pri procesu rehabilitacije posameznika, se s posebnimi pristopi, metodami in storitvami poskrbi, da posameznik ponovno zaživi svoje normalno življenje.

Rehabilitacijski proces se navadno začne z inspekcijo (opazovanjem) posameznika, nadaljuje z oceno in nato aktivnim procesom rehabilitacije. Cilj vsake rehabilitacije se seveda razlikuje od posameznikovega stanja, želja in ciljev ter dejanske realizacije. Ob dobri strokovni podpori, pozitivni naravnanosti in motiviranosti je realizacija ciljev že na polovici izpolnjena. Rehabilitacija doseže nivo kakovosti, ko se posameznik skozi celotno obravnavo počuti varno, sproščeno, sprejeto in zadovoljno.

Kdo potrebuje rehabilitacijo?

Če ste v kakršnem koli stanju, ki potrebuje strokovni nadzor, primerno obravnavo z zastavljenimi cilji, potem je rehabilitacija prava rešitev za vaš problem.

Med najpogostejše vzroke za rehabilitacijo sodijo:

  • poškodbe in travme (tudi opekline in zlomi, možganske poškodbe itd.),

  • nekatere prirojene bolezni,

  • motnje v razvoju,

  • kronične bolečine (bolečine v križu itd.).

Kateri so realni cilji rehabilitacije?

Cilj vsakega posameznika je, da se vrne v svoje splošne zmogljivosti in da doseže ponovno samostojnost. Četudi je cilj rehabilitacije ohranjanje stanja, je ravno tako ključno, da se z vsako obravnavo vključuje variacija pristopov, metod in tehnik, ki pomagajo telesu vzpostavljati izzive in omogočati rast ter spremembe.

V odvisnosti od povzročene težave se torej razlikuje tudi cilj in pristop rehabilitacijskega procesa. Na primer: Oseba, ki je doživela možgansko kap, bo verjetno potrebovala rehabilitacijski plan, ki bo vključeval osnovno učenje, kot je oblačenje, umivanje brez pomoči. Oseba, ki je po artroskopiji kolena, pa bo lahko rehabilitacijski plan začela z lažjimi vajami in kasnejšo obremenitvijo na koleno.

Kateri pristopi in pripomočki pomagajo oz. so del rehabilitacijskega procesa?

Pomožni pripomočki, kot so hodulja, bergle, hojica itd., so primerni za posameznike, ki se rehabilitirajo npr. po možganski kapi, določeni travmi ali ortopedski poškodbi.

Del rehabilitacijskega procesa je tudi kognitivna terapija, ki pomaga pri ponovnem učenju, krepitvi spomina, izboljšanju spretnosti in mišljenja, ter tehnike, ki so ključne pri boljšem izražanju čustev in krepitvi socialnih vezi.

Celoten rehabilitacijski proces torej sestavljajo strokovnjaki za več področij, ki kreirajo multidisciplinaren pristop in s tem boljši končni izid za posameznikovo stanje.

Kadar rehabilitacijski proces vključuje tudi delo fizioterapevtov, se obravnava lahko sestavi na naslednjih iztočnicah:

  • mobilizacija,
  • vadba za krepitev mišic,
  • vadba za ravnotežje in vestibularni sistem,
  • raztezanje (pasivno, aktivno – asistirano, aktivno),
  • učenje izgubljenih funkcij (npr. učenje hoje itd.),
  • uporaba elektroterapije,
  • miofascialno sproščanje.

Rehabilitacijski postopek se lahko odvija v različnih okoljih, in sicer:

  • v bolnišnici,
  • v zdravstvenem domu,
  • v domačem okolju pod nadzorom strokovnjaka,
  • v rehabilitacijskem centru.

Če se rehabilitacijski proces ne izboljšuje, vadba pa se progresivno stopnjuje, se vedno lahko vrnete na stopnjo nižje. Postopno je potrebno usvojiti korake rehabilitacije, ki jih sestavi strokovnjak z določenega področja (fizioterapevt, kineziolog, delovni terapevt itd.).

Postopek rehabilitacijskega procesa najprej vključuje akutno oskrbo, če gre za primere travme, možganske kapi ali druge poškodbe. V nadaljnjem postopku rehabilitacije se določi okvirna časovna doba. Nato se začne proces vzdrževanja in/ali izboljšanja.

Primer rehabilitacijskega procesa

Možganska kap

Možganska kap je vodilni vzrok invalidnosti, zato je kvalitetna rehabilitacija ključna. Navajanje na domače okolje po možganski kapi je eden od glavnih sprememb, skozi katere mora oseba iti, in v odvisnosti na resnost posledic po možganski kapi je tudi navajanje lažje oziroma težje.

Rehabilitacijski proces se po možganski kapi začne takoj. Vključujejo se lahko tehnike obnovitve gibalnih funkcij, učenje hoje, koordinacije, izboljšanje vsakdanjih dejavnosti, izboljšanje fine motorike itd. Zgodnja rehabilitacija pomeni prva dva tedna od začetka samega postopka. Eden temeljnih postopkov rehabilitacije po možganski kapi je reorganizacija kortikalne skorje oziroma vzpostavljanje sprememb v možganih z določenimi aktivnostmi, ki jih zastavimo posamezniku.

Glede na posledice po možganski kapi se določi časovno obdobje rehabilitacije in vmesni postopki, ki se sproti prilagajajo.

Vse koristi rehabilitacijskega postopka lahko prenesete v življenje ob končanem procesu. Raziskave potrjujejo večji uspeh posameznikov, ki se rehabilitacijskega procesa lotijo zagnano in motivirano. Potrebno se je zavedati, da se cilji od posameznika do posameznika razlikujejo in popolna samostojnost ob končani rehabilitaciji ni vedno uresničljiv cilj. Iz tega razloga je postavitev realnih ciljev pomembna, saj se tako posameznik loti procesa zagnano in z voljo po uresničitvi vizije. Cilj se še zmeraj lahko izboljša.

Viri:

National Library of Medicine. MedlinePlus. 2019. Rehabilitation. https://medlineplus.gov/rehabilitation.html.

Sarah Bence. 2021. Physical Rehabilitation: An Overview. https://www.verywellhealth.com/what-s-the-difference-between-physical-rehabilitation-and-physical-therapy-5192732.

Geerars, Marieke, Roderick Wondergem in Martijn F. Pisters. 2021. Decision-Making on Referral to Primary Care Physiotherapy After Inpatient Stroke Rehabilitation. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1052305721000707.

Zagotovo je izbira fizioterapevta pomembna odločitev, saj od dobre odločitve pride do dobrega rezultata.

Smernice, ki so pomembne za izbiro pravega fizioterapevta

Izkušnje in specializacija fizioterapevta

Kadar se odločate za fizioterapevtske storitve, vedno preverite izkušnje in specializacijo ustanove, za katero se zanimate. Ključno je, da preverite izkušnje fizioterapevta na področju, ki se tiče vašega zdravstvenega stanja. Štejejo tudi povratne informacije prejšnjih uporabnikov, saj je s tem izbira fizioterapevta bistveno lažja.

Optimalna lokacija

Ko se odločite za izbranega fizioterapevta, poskrbite, da je tudi lokacija optimalna za vaš obisk. Nenazadnje boste fizioterapevtske storitve koristili dva ali večkrat in zato je pomembna razdalja, ki seveda ni prevelika.

Počutje med obravnavo

Ko izberete fizioterapevta in opravite prvo terapijo, se prepričajte, da se med samo fizioterapevtsko obravnavo počutite domače, sprejeto in kvalitetno obravnavano. Če vaša pričakovanja niso izpolnjena, se vam je dovoljeno premisliti.

Komunikacija

Dobra izbira fizioterapevta se pokaže že ob prvem srečanju in s komunikacijskim pristopom. Pomembno je, da fizioterapevt sprašuje, posluša in opazuje. V celostnem pogledu pa vsekakor odtehta dobro počutje vas in vaših preferenc.

Potrebno je razčleniti, kateri fizioterapevt pride za vašo zdravstveno situacijo najbolj v poštev. Obstaja več različnih opcij:

Splošni fizioterapevt, ki nudi holističen pristop rehabilitacije. Za splošnega fizioterapevta se lahko odločite, kadar imate težave z bolečinami v križu, nevrološke motnje, pooperativno rehabilitacijo itn.

Ortopedski fizioterapevt je specializiran za področje mišično-skeletnega sistema, kar zajema poškodbe kosti, sklepov, mišic, ligamentov in tetiv. Primer fizioterapevtske ortopedske obravnave je npr. obravnava križnih vezi.

Športni fizioterapevt je dominanten na področju športnih poškodb. Temeljni cilj športnih fizioterapevtov je vrnitev športnika v njegovo športno disciplino s pravilno fizioterapevtsko obravnavo.

Pediatrični fizioterapevt je specializiran za fizioterapevtsko obravnavo otrok. Ukvarja se z gibalnim razvojem, (prirojenimi) nevrološkimi motnjami. Cilj pediatričnega fizioterapevta je izboljšanje motoričnih sposobnosti otrok in spodbujanje njihovega razvoja.

Geriatrični fizioterapevt se ukvarja s starejšimi osebami in deluje predvsem na vsesplošni funkcionalnosti telesa, izboljševanju ravnotežja in mobilnosti.

Nevrološki fizioterapevt skrbi za rehabilitacijo multiple skleroze, rehabilitacijo po možganski kapi, Parkinsonove bolezni itd. Z nevrološkim pristopom fizioterapije se izboljšajo motorične sposobnosti (predvsem fina motorika), koordinacija, mobilnost in splošno ravnotežje.

Ko poznate svoj izvor težave, se lažje odločite za optimalno izbiro fizioterapevta.

Glede na izbranega fizioterapevta je zmeraj pomembno, da se prepričate, ali so vse storitve, ki jih želite izkoristiti, na voljo. Na primer, da je za vašo problematiko zelo priporočljiva fizioterapija v bazenu. Iz tega razloga zmeraj iščite kvalitetne fizioterapevtske lokacije, ki ponujajo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se glede vaše težave lahko odločite za fizioterapijo na domu, to pomeni izjemno prilagodljivo priložnost. V podjetju FizioGib nudimo fizioterapevtske obravnave kar v udobju vašega doma.

Seveda je tudi pomembno, da veste, za katerega fizioterapevta se odločite, ko pretehtate, da bo fizioterapija na domu vaša optimalna rešitev. S to odločitvijo pa prihranite tudi pri odločitvi glede izbire lokacije, saj se vse obravnave odvijajo v vašem domu.

Na koncu je na vas, kako boste izpeljali rehabilitacijski proces, a zmeraj je možnost, da si premislite oziroma poiščete drugega fizioterapevta, če vam prvotna možnost ne ustreza.

Viri:

  • Choose PT. 2023. Choosing your Physical Therapist. https://www.choosept.com/why-physical-therapy/choosing-your-physical-therapist.
  • Sutter Health. Tips for Choosing a Physical Therapist. https://www.sutterhealth.org/services/physical-therapy-rehabilitation/tips-for-choosing-a-physical-therapist.

Fizioterapija je zdravstvena smer, ki se ukvarja z zdravljenjem in rehabilitacijo različnih telesnih stanj, poškodb in motenj. Z različnimi metodami, tehnikami in pristopi se ciljno izboljša in/ali vzdržuje stanje. V nadaljevanju vam predstavljamo, kaj je fizioterapija in kako vam pomaga, da se vrnete v svojo optimalno funkcionalnost.

Kdaj se odločiti za fizioterapijo?

Kadar želite izboljšati svojo mišično moč, vzdržljivost in vsesplošno funkcionalnost telesa, je fizioterapija prava odločitev. Izbrani fizioterapevt vedno na začetku s testi, palpiranjem (tipanjem) in inspekcijo oceni stanje (fizioterapevtska ocena), ki da informacijo o tem, katere tehnike in metode so primerne za sestavo učinkovitega rehabilitacijskega plana. Fizioterapija bo uspešno izvedena, ko bo rehabilitacijski plan z vsakim srečanjem prilagojen, progresivno stopnjevan in fokusiran na pacienta.

Fizioterapija – vrste

Fizioterapevti se lahko usmerijo v različna področja in na izbranem področju s popolnim fokusom delujejo kvalitetno.

Vrste fizioterapije:

  • ortopedska,
  • nevrološka,
  • pediatrična,
  • geriatrična,
  • dermatološka,
  • fizioterapija za ženske,
  • kardiopulmonalna,
  • športna.

Ortopedska fizioterapija – fizioterapevtska obravnava se sestavi za zdravljenje težav na mišično – skeletnem nivoju.

Ortopedska fizioterapija

Nevrološka fizioterapija – fizioterapevtska obravnava se sestavi za zdravljenje težav s centralnim in perifernim živčnim sistemom.

Nevrofizioterapija

Pediatrična fizioterapija – fizioterapevtska obravnava se sestavi za zdravljenje težav pri razvoju otrok.

Pediatrična fizioterapija

Geriatrična fizioterapija – fizioterapevtska obravnava se sestavi za zdravljenje težav pri starostnikih.

Geriatrična fizioterapija

Dermatološka fizioterapija – fizioterapevtska obravnava se sestavi za zdravljenje posameznikov, ki imajo težave s kožo.

Dermatološka fizioterapija

Fizioterapija za ženske – fizioterapevtska obravnava se sestavi za težave pred nosečnostjo, med njo, po njej itd.

Fizioterapija za ženske

Kardiopulmonalna fizioterapija – fizioterapevtska obravnava se sestavi za posameznike s težavami, povezanimi z dihalno funkcijo, srcem in ožiljem.

Respiratorna fizioterapija

Športna fizioterapija – fizioterapevtska obravnava se sestavi za rekreativne in profesionalne športnike.

Športna fizioterapija

Fizioterapija zdravi tako akutna kot kronična stanja. V mnogih primerih velja za konzevativen pristop obravnave.

Tehnike, metode in pristopi fizioterapije

Fizioterapevti v rehabilitacijski proces vključujemo prilagojene izbore tehnik, metod in pristopov. V nadaljevanju predstavljamo primere, ki so na voljo za kvalitetno fizioterapevtsko obravnavo.

Manualna terapija

Manualna terapija je lahko zelo učinkovita pri stanjih, kot so bolečine v vratu, hrbtu, ramenih, športnih poškodbah, artritisu itn. Manualna terapija vključuje miofascialna sproščanja in druge ročne sprostitvene tehnike, raztezanje in mobilizacijo mehkih tkiv.

Mobilizacija sklepov

Pri tovrstni tehniki fizioterapevt nadzorovano premika sklepe, tako da se izboljšuje gibljivost in elastičnost. Mobilizacija sklepov je možna pasivno (fizioterapevt izvaja gib), aktivno (pacient izvaja gib) ali aktivno – asistirano (fizioterapevt pomaga pri izvajanju giba).

Manipulacija sklepov

Pri manipulaciji sklepov gre za hitro, natančno in kontrolirano tehniko, ki se uporablja za premik sklepov preko optimalnega obsega gibanja. Manipulacija sklepov pride v poštev v primerih blokad in disfunkcij v področju sklepa.

Mobilizacija mehkih tkiv

S pritiskom in raztezanjem se pri mobilizaciji mehkih tkiv deluje na mišice, vezi, tetive in fascije. S tem se sprosti napetost, zmanjša se bolečina, izboljša se gibljivost in pospeši se celjenje.

Fizioterapevtske naprave

  • TENS (transkutana električna živčna stimulacija) (Naprave uporabljajo električne impulze za spodbujanje mišične kontrakcije, s tem se lajšajo akutne in kronične bolečine.)
  • Ultrazvok (Ultrazvok aplicira visokofrekvenčne zvočne valove, ki delujejo globinsko in tako segrevajo tkiva na določenem področju telesa. Ultrazvok lajša bolečine, zmanjšuje vnetja in pospešuje celjenje.)
  • Elektrostimulatorji mišic (Tovrstne naprave uporabljajo električne impulze za spodbujanje mišične kontrakcije, s čimer se izboljša mišična moč, zmanjša se bolečina in poveča se obseg gibanja.)
  • Laser (Tarčno usmerjena svetloba laserja, ki ima določeno valovno dolžino, pomaga pri zmanjševanju bolečine, pospeševanju celjenja ran in obnovitvi tkiva.)
  • Magnet (Magnetno polje spodbuja celjenje in zmanjšuje bolečine.)
  • Parafinske kopeli (Parafinski vosek lajša bolečine, zmanjšuje vnetje in izboljšuje gibljivost sklepov. Parafinske kopeli se uporabljajo za področje rok, nog in drugih delov telesa. S toploto in voskom vplivamo na boljšo mehaniko telesa.)
  • Krioterapija (Naprave za krioterapijo lahko izvajajo lokalno hlajenje ali hlajenje celega telesa. Nizka temperatura pripomore k zmanjšanju bolečine, otekline in vnetij.

Obstaja še vrsta drugih naprav, a našteli smo nekaj pogosteje uporabljenih.

Cilj fizioterapije

Cilj katerekoli vrste fizioterapije je zmanjšanje bolečine, vzdrževanje in izboljšanje vsesplošne zmogljivosti in funkcionalnosti telesa. Pristop k vsakemu pacientu je izveden iz holističnega nivoja, zato fizioterapevti skrbimo tudi za pozitivno naravnanost med celotnim rehabilitacijskim procesom.

Izvajanje fizioterapije

Fizioterapija se lahko izvaja v ambulantah, bolnišnicah, rehabilitacijskih centrih, domovih za ostarele, športnih in fitnes institucijah in na terenu, tako kot to izvajamo fizioterapevti v podjetju Fiziogib.

Razlogi za obisk fizioterapije

1. Zmanjšati bolečino

Bolečina je v veliki večini primerov neizogiben pojav, ki se uvršča pod akutno ali kronično. Primeri tehnik fizioterapije, ki pomagajo pri lajšanju bolečine, so terapevtske vaje, raztezanje, električna stimulacija, ultrazvok, uporaba kinezioloških trakov itd.

2. Izboljšati ali vzdrževati trenutno stanje

Če gre za stanje, ki se kaže s simptomi slabšega ravnotežja, mišične šibkosti, slabe koordinacije, spastičnosti, zmanjšane gibljivosti in utrujenosti, potem se s fizioterapijo omenjeni simptomi lahko precej izboljšajo.

3. Zmanjšati simptome, ki se pojavijo npr. ob artritisu

S fizioterapijo se simptomi, kot so vnetje sklepov, bolečine, občutljivost, otekanje, togost, lahko bistveno popravijo in zmanjšajo. S tem se poveča kakovost življenja.

4. Izboljšati mišično kontrolo

Z določenimi vajami se lahko pridobi, vzdržuje in izboljša mišična kontrola. Če so mišice sposobne hitre aktivacije in dobre stabilizacije, je funkcionalnost telesa učinkovitejša.

5. Skrajšati rehabilitacijsko dobo po operativnem posegu

Glede na intenzivnost operativnega posega, rehabilitacija traja različno dolgo. S fizioterapijo želimo skrajšati rehabilitacijski čas, saj s pristopi in metodami poskrbimo za uspešno vrnitev v normalno življenje.

Vloga fizioterapevta

Po diagnostičnem pregledu, ki ga opravi fizioterapevt diagnostik, se odkrijejo vzroki za nastanek trenutnega stanja.

Zakaj je pomembno, da se vzpostavi pravilna začetna ocena stanja?

Na podlagi začetne ocene se sestavi rehabilitacijski plan. Fizioterapevt vodi rehabilitacijski proces od začetka do konca. Možnost nastanka ponovne poškodbe ali poslabšanje stanja se s pravilno začetno oceno in kasnejšo sestavo rehabilitacijskega plana drastično zmanjša ali v celoti odpravi.

Samoplačniška fizioterapija

V podjetju Fiziogib nudimo fizioterapijo na domu in v udobju vašega doma pripravimo kvalitetno obravnavo, ki jo skozi en obisk ali več vodimo strokovno, individualno in efektivno. Delujemo na samoplačniškem principu – preverite cenik.

Viri

Sara Lindberg. 2022. 7 Benefits of Physical Therapy, Backed by Science. https://www.healthline.com/health/benefits-of-physical-therapy.

Invalidski voziček je naprava na ročni ali motorni pogon, ki je namenjena predvsem posamezniku z gibalno oviranostjo za premikanje v zaprtih prostorih ali na prostem.

Kakšno vrednost nosi invalidski voziček pri gibalno oviranih osebah?

Invalidski voziček je naprava na ročni ali motorni pogon, ki je namenjena predvsem posamezniku z gibalno oviranostjo za premikanje v zaprtih prostorih ali na prostem in v zaprtih prostorih. Posameznikom z gibalno oviranostjo je treba omogočiti uporabo invalidskih vozičkov in pripomočkov za gibanje na ročni pogon, tj. hodulj, bergel, palic, opornic ali drugih podobnih pripomočkov, namenjenih posameznikom z gibalno oviranostjo na vseh območjih, odprtih za promet pešcev.

Invalidski voziček je eden najpogosteje uporabljenih pripomočkov za spodbujanje mobilnosti in izboljšanje kakovosti življenja oseb, ki imajo težave pri hoji (npr. osebe s poškodbo hrbtenjače, ki ima za posledico kvadriplegijo ali paraplegijo, mišično distrofijo itd.). Mobilnost na invalidskem vozičku uporabnikom odpira možnosti za študij, delo, družbene dejavnosti in dostop do storitev, kot je zdravstvena oskrba. Poleg zagotavljanja mobilnosti ustrezen invalidski voziček koristi tudi fizičnemu zdravju in kakovosti življenja uporabnikov, saj pomaga zmanjšati pogoste težave, kot so preležanine, napredovanje deformacij, ter izboljša dihanje in prebavo.

Možnost uporabe invalidskega vozička je odvisna od posameznikovih potreb in želja. Obstajajo električni ali ročni vozički, ki pridejo v poštev pri naslednjih boleznih:

  • paraliza,

  • mišično-skeletne težave,

  • zlomljene kosti,

  • nevrološke težave,

  • težave z ravnotežjem ali hojo,

  • nezmožnost hoje itd.

Kako izbrati pravilen invalidski voziček?

Zasnova in uporabnost invalidskih vozičkov je ključna za uporabnika. Pomembno je popolno prileganje, saj je od tega odvisna sama drža telesa in udobnost med sedenjem. Pri izbiri optimalnega vozička se tako upoštevajo:

  • telesno stanje,

  • starost,

  • višina telesa,

  • moč mišic,

  • življenjski slog,

  • okolje, v katerem živi posameznik,

  • osebne preference  itd.

Voziček se nato prilagodi glede na vse zgoraj zapisane iztočnice, kar pomeni dodatek naslonjala za roke, noge ipd.

Invalidski voziček in uporaba

Po pridobitvi invladiskega vozička je potrebna pravilna edukacija, ki jo izvedejo strokovni delavci. Posameznik pod strokovnim nadzorom poskusi tudi uporabo na različnih terenih, kot npr. na gladki podlagi, makadamu, ob robnikih itd.

Izvedba fizioterapije pri posamezniku na invalidskem vozičku

Fizioterapevtska obravnava na invalidskem vozičku se prilagodi in izvede na način, da je posamezniku prijetno, varno in udobno. Sestava obravnave zajema predvsem vaje in tehnike za izboljšanje sposobnosti ohranjanja sedečega položaja in sposobnosti upravljanja invalidskega vozička. Potrebno je krepiti mišice hrbta, trebuha in spodnje okončine. Zaradi dolgotrajnega monotonega položaja lahko namreč mišični tonus upade, pojavijo se lahko mišične kontrakture in zmanjšan obseg gibanja. Vse to se s pravilno fizioterapevtsko obravnavo lahko izboljša, vzdržuje in neguje.

V podjetju Fiziogib skrbimo za variacijo različnih stanj, zato nam stik s posamezniki na invalidskih vozičkih tudi ni tuj. Če vas zanima naše delo, pristop in odnos, potem nas kontaktirajte in ne odlašajte z odločitvijo. Z veseljem vam bomo pomagali, da boste usvojili vaš največji možni potencial.

Literatura

Amber Erickson Gabbey. 2016. Wheelchair Prescription. https://www.healthline.com/health/wheelchair-prescription.

Encompass Health. 2022. Defining Rehabilitation. What therapy might look like in a wheelchair. https://encompasshealth.com/inpatient-rehabilitation/resources-and-education/defining-rehab-wheelchair.

Lumbago, definiran kot ostra bolečina v spodnjem delu hrbta, je najpogostejši izraz za bolečino v križu. Bolečina je lahko akutna ali kronična oziroma šibka ali močno zbadajoča. Bolečine v tem področju eksponentno naraščajo iz leta v leto. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako zdraviti in odpraviti lumbago za vedno. Fizioterapevtski pristop je prioritetna konzervativna izbira zdravljenja.

Hrbtenica in lumbago

Če se ozremo v telesno držo otrok, lahko zagotovo potrdimo, da je prav vsak otrok gibčen in ima lepo usločeno hrbtenico. Krivine hrbtenice so primerne in gibljivost je na vrhuncu. Z leti se naša drža spremeni v togo, rigidno in nesimetrično naravnano, kar je dodatna možnost za nastanek težav v predelu hrbtenice (npr. lumbago). Vse je pogojeno z načinom življenja. Dogajanje se začne tako rekoč v naši glavi in to se kasneje zrcali na telesni drži – na mišično – skeletnem sistemu. Če smo samozavestni, produktivni, motivirani in oddajamo pozitivo, se to opazi na vzravnani telesni drži. V primeru zategnjenosti, izmučenosti in zgaranosti, se drža upogiba in telo neprestano sili v “krč”. Vse je med seboj povezano, zato je preventiva zdrave hrbtenice optimalna izbira za izogib zategnjene in boleče hrbtenice.

Lumbago – simptomi

Kljub temu, da je na začetku velikokrat težko določiti točen vzrok za bolečino, je pogost faktor fizični napor.   Simptomi za lumbago so naslednji:

  • mravljinčenje v ledvenem delu hrbta, ki lahko izžareva v zadnjico in dol po stegnu,
  • mišična togost v predelu ledvenega dela hrbta,
  • težave pri sklanjanju in nagibanju trupa na strani,
  • intenzivnejša bolečina ob kihanju, kašljanju, smejanju.

Najpogostejši vzroki za lumbago:

  • mišična (pre)napetost,
  • obremenitev hrbteničnih struktur,
  • degenerativne spremembe.

Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za lumbago?

  1. Starost – S starostjo so bolečine v hrbtu vse pogostejše.
  2. Premalo telesne aktivnosti – Tveganje za lumbago se poveča, če je pomanjkanje telesne aktivnosti iz tedna v teden v porastu. Šibkost mišic je pri neaktivnosti neizogibna posledica.
  3. Prekomerna telesna teža – Spodnji del hrbtenice je pri posameznikih, ki imajo prekomerno telesno težo, izjemno obremenjen.
  4. Artritis – Pri posameznikih z različnimi vrstami artritisa je tveganje za lumbago večje. Več o artritisu preberite tukaj.
  5. Nepravilno dvigovanje težjih predmetov – Osebe, ki pri dvigovanju težjih predmetov uporabljajo nepravilno tehniko dvigovanja, na primer prenos teže na hrbet namesto v noge, so bolj nagnjeni k lumbagu.
  6. Kajenje – Kajenje zmanjšuje pretok krvi v hrbtenico in povečuje tveganje za osteoporozo, zato so bolečine v hrbtu pri kadilcih zelo pogoste.

Akutni in kronični lumbago

Akutni lumbago je stanje, ki se pojavi tako rekoč čez noč oziroma povsem nenadno. Je stanje, ko je aktivnost mišic omejena ali bolje rečeno preobremenjena, zato je po navadi prvi pristop pri odpravi akutne bolečine uporaba manualnih tehnik, ki stanje sprostijo, šele nato pride na vrsto gibalna terapija. Pogosto se težave zaznajo pri vsakodnevnih gibih, torej dvigovanju težjih predmetov, sklanjanju in vstajanju iz sedečega položaja.

Kakšna je razlika med lumbagom in išiasom?

Stanji sta si zelo podobni, a vseeno obstaja razlika, ki pripomore k boljšemu ločevanju. Kadar gre za lumbago, je bolečina, ki je prisotna, nenehno v predelu križa, medtem ko pri stanju išiasa bolečina lahko izžareva v spodnji ud in se v območju živca širi vse do prstov in stopala.

Preventiva za lumbago

Z izboljšanjem telesne kondicije, zdravim življenjskim slogom in pravilno telesno držo ter mehaniko, se lahko izognete nelagodju in možnim zapletom v področju ledvenega dela hrbtenice.

Znižajte telesno težo, če je to potrebno. Težje kot je telo (presežek maščobnih celic), večji je pritisk na hrbtenico.

Če imate pretežno sedeče delo, poskrbite za pravilno pozicijo sedenja. Največkrat se lumbago pojavi pri osebah, ki imajo dnevno sedeče delo.

Lumbago in sedeče delo

Stres stopnjuje napetost v mišicah. Mišice postanejo zategnjene in omejujejo gibljivost. Poskrbite za brezstresno življenje.

Lumbago in fizioterapija

Nekontrolirano dvigovanje težkih bremen, sklanjanje, obračanje lahko stanje nedvomno poslabšajo. Že en sunkovit gib lahko povzroči akutno stanje lumbaga. Pri akutnem stanju je nekajdnevni počitek ključen za nadaljevanje strukturiranega plana.

Priporočen plan sestavlja manualno terapijo, specializirane vaje in ogrevanje predela telesa s toplotnimi oblogami. Pri akutnem stanju lumbaga je značilno tudi, da se stanje popravi brez pretiranega truda, a ob nezadostni pozornosti se stanje ponovi.

Fizioterapija pri lumbagu

Najboljša preventiva in metoda rehabilitacije ne samo pri kroničnem stanju, pač pa tudi pri akutnem stanju lumbaga sloni na terapevtski vadbi pod nadzorom strokovnjakov, ki se v vsakdanjik implementira rutinsko. Več raziskav navaja omenjeno metodo, sploh če bolečina traja več kot 12 tednov. V takem primeru je torej vadba prvovrstna izbira za rešitev težav. Različni viri navajajo različne pristope vadb; od joge, McKenzijevega pristopa, skupinske vadbe za hrbtenico do nadzorovane individualne stabilizacijske vadbe, a  ključno vsem je ciljno aktiviranje mišic celotnega trupa (predvsem globokih hrbteničnih mišic). Vadba z aktiviranjem centra telesa povzroča lajšanje bolečine.

Celoten plan se sestavi tako, da se med sabo prepletajo vaje za mišično moč, gibljivost in aerobno kondicijo. Kombinacija vseh komponent se uspešno rezultira pri posameznikih, ki imajo lumbago in druge težave v predelu hrbtenice.

Povečanje mišične moči jedra telesa pomaga pri podpiranju ledvene hrbtenice. Če mišice niso šibke, ni bojazni za ohlapnost vseh drugih struktur. Aerobni del rehabilitacijskega plana poskrbi za povečanje pretoka krvi in hranilnih snovi v mehkih tkivih hrbta, zaradi česar se izboljša proces celjenja. Zmanjša se tudi togost, ki je ena izmed faktorjev za povečanje bolečine v hrbtenici.

Pri specializirani vadbi fizioterapevti dajemo fokus ne le na krepitev mišic, ampak tudi na fleksibilnost, ki pomeni obseg gibanja v sklepu. Fleksibilnost je pomembna, ker izboljšuje sposobnost nemotenega delovanja kinetične verige in na ta način preprečuje poškodbe, ki se lahko zgodijo izven optimalnega obsega gibanja. Fleksibilnost je odvisna tudi od napetosti vezi in kit.

Primeri vaj

1. Nagib medenice je krepilna vaja, ki se izvaja leže na hrbtenici. Kolena so pokrčena in stopali plosko na tleh. Izvede se vlek trebuha proti hrbtenici in ta položaj se zadrži za vsaj 10 sekund.

2. Vaja na vseh štirih, pri kateri se izmenično dviga desna roka in leva noga ter obratno. Noga in roka sta v podaljšku s hrbtenico. S to vajo se krepi jedro telesa, predvsem pa mišica erector spinae.

3. Vaja v položaju “most” se izvede leže na hrbtu s pokrčenimi koleni in stopali plosko na tleh. Počasi in nadzorovano se dvigne zadnjica od tal. Položaj se lahko zadrži za vsaj 10 sekund.

Zgornji trije primeri vaj so le nekateri izmed mnogih. Ko vaje izvajate s strokovnim osebjem, prej dosežete učinek, saj je nadzor nad trajanjem položaja, številom ponovitev itn. striktno določen. Sčasoma se vaje lahko tudi spremenijo v kompleksnejše izvedbe.

Pristop rehabilitacijskega programa za stanje lumbaga se od posameznika do posameznika zelo razlikuje, saj je vse odvisno od vzroka in resnosti primera. Najboljši način za preprečevanje prihodnjih težav je, ko poskrbite, da ste vsakodnevno aktivni in da poleg fizične aktivnosti predhodno poskrbite za optimalno raztezanje telesa. Fizioterapevti v primerih, ko je prisoten lumbago, priporočamo krepitev jedra telesa, ohranjanje pravilne drže in redno raztezanje.  Cilj naše fizioterapevtske obravnave pri stanju lumbago je, da aktiviramo in treniramo mišice, ki obdajajo hrbtenico, da bodo zagotovile boljšo oporo in stabilnost trupa, ki je center telesa. Da boste vzpostavili funkcionalnost telesa, predvsem pa zadostno stabilizacijo trupa, nas kontaktirajte in pripravili vam bomo specializiran plan za izboljšanje vaših težav.

Viri

Gerard Foucher in Francois Pillon. 2018. What is lumbago? https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0515370017304676.

Edward A. Shipton. 2018. Physical Therapy Approaches in the Treatment of Low Back Pain. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6251828/.

Rob Dickerman. 2022. Specific Low Back Pain Exercises. https://www.spine-health.com/treatment/physical-therapy/specific-low-back-pain-exercises.

Ob prisotnosti artritisa (osteoartritisa in revmatoidnega artritisa), hudih zlomih kolka itn., se v nekaterih primerih za uspešno popravljeno stanje izkaže zamenjava kolka, ki je ena najpogostejših operacij v ortopediji. Z zamenjavo kolka pridobimo na stabilnosti sklepa, dobri gibljivosti in zmanjšani bolečini. V nadaljevanju vam predstavljamo vse pomembne informacije, ki jih morate vedeti pred zamenjavo kolka in po njej.

Zamenjava kolka

Anatomija kolčnega sklepa

Zamenjava kolka ali t.i. artroplastika je za strokovno osebje hitra rešitev do odprave bolečin v kolčnem sklepu. A izjemno pomembno je, da se prepozna in pravilno locira poškodovani del kosti. Kolčni sklep je drugi največji sklep v telesu (prvi je kolenski sklep). Kolčni sklep, ki je po svoji obliki kroglast sklep, sestavljata spodnja okončina in medenični obroč. Natančneje to pomeni glavica stegnenice in sklepna jamica na medenici. Na obeh površinah se nahaja hrustanec, ki skrbi za gladko in sinhrono gibanje sklepa. Kolčnica je kost, ki jo povezujejo tri kosti, in sicer črevnica, sednica in sramnica.

Do 20. in 25. leta se kosti popolnoma zarastejo, v otroštvu pa so med sabo povezane s hialinim hrustancem. Kljub temu da gre torej v odraslem obdobju gledano za eno kost, jo še vedno opisujemo s tremi omenjenimi kostmi. Na vsaki strani telesa se kolčnici povezujeta na sprednjem delu v sramnično zrast in tako skupaj s križnico in trtico tvorita medenico.

Zamenjava kolka

Ker je kolčni sklep mehansko gledano torej kroglast sklep, to pomeni, da omogoča gibanje v različnih smereh. Za gibanje v več smereh so odgovorne mišice in tetive, predvsem tetiva iliotibialni trakt, ki se skupaj z mišico tensor fascie latae pripenja na medenico.

Ligamenti v kolčnem sklepu

  • Iliofemoralni ligament
  • Pubofemoralni ligament
  • Ishiofemoralni ligament

Kakšno zamenjavo kolka poznamo?

Cilj zamenjave kolka sloni predvsem na lajšanju bolečin zaradi poškodbe ali drugih težav v sklepu, izboljšanju delovanja sklepa in povečanju obsega gibljivosti. Potrebno je vedeti, kakšna zamenjava kolka je potrebna.

Obstajata dva načina zamenjave, in sicer popolna zamenjava in delna zamenjava.

Popolna zamenjava kolka, ki je hkrati tudi najpogosteje uporabljena tehnika, se opravi na način, da se v celoti zamenja glava stegnenice in sklepna jamica na medenici.

Pri delni zamenjavi kolka pa gre za nadomestitev le glave stegnenice, kar velikokrat pride v poštev pri primerih določenih vrst zlomov kolkov.

Nadomestek kolka zamenja umetni del, ki je lahko bodisi iz kovine, keramike ali plastike.

Doseg obolelega predela kolčnega sklepa se lahko doseže iz več strani, in sicer:

  • od spredaj,
  • s strani,
  • od zadaj.

Od spredaj se kirurški rez opravi na sprednji strani stegna. Oseba leži na hrbtu. Ta položaj je izredno prednosten, saj gre za majhno tveganje za izpah, prav tako pa je okrevanje po samem procesu hitrejše kot pri ostalih dveh rezih.

S strani se kirurški rez opravi na zunanji strani kolka, tako da oseba leži na boku.

Od zadaj oziroma posteriorno je najpogostejši kirurški pristop za zamenjavo kolka. Glavna prednost tega pristopa namreč je, da se izognemo mišicam, ki izvajajo gib abdukcije kolka. Proces se izvede tako, da oseba leži na boku, kirurški rez pa se opravi vzdolž zunanje strani kolka.

Kakšni so simptomi, ki kažejo, da je potrebna zamenjava kolka?

Če se kakovost vašega življenja zaradi bolečin v predelu kolka poslabša in ste izkoristili že vse predhodne možnosti (tudi fizioterapijo), je kot zadnja rešitev morda ravno zamenjava kolka. Najpogostejša zamenjava kolka je potrebna zaradi obrabe. Obraba pomeni, da se hrustanec na obeh površinah (glava stegnenice in sklepna jamica na medenici) stanjša in s tem povzroča težave pri gibanju.

Bolečina v kolku kot indikacija za zamenjavo kolka

Simptomi, ki jih lahko opazite in so smernik, da se opravi zamenjava kolka, so:

  • težave in bolečine pri gibanju,
  • bolečina v sprednjem delu kolka,
  • bolečina v zadnjici,
  • zategnjenost kolka,
  • bolečine v nogah,
  • nezmožnost mirnega spanja,
  • težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil (npr. obuvanje nogavic).

Pred zamenjavo kolka

Preden se začne kirurški poseg zamenjave kolka, je potrebno vedeti pacientovo celotno anamnezo, pregledati trenutne obsege gibljivosti v predelu kolka, preveriti mišično moč in izvesti krvno sliko ter rentgensko slikanje. Po potrebi se opravijo še drugi postopki.

Po kirurškem posegu

Velika večina ljudi se v domače okolje vrne že isti dan. Kasneje se postopoma začne izvajati intenzivna fizioterapija, saj le-ta pripomore k vrnitvi mišične moči in obsega gibljivosti. Posameznika se nauči tudi pravilna uporaba pripomočkov (bergle, hodulja, palice). Z napredovanjem terapije se lahko začne postopno povečevati teža oziroma prenašanje teže na nogo v procesu rehabilitacije, vse dokler se ne vrne sposobnost hoje brez pripomočkov. Pričakovan čas popolnoma uspešne rehabilitacije se lahko odvije v času treh mesecev.

Večina posameznikov se po zamenjavi kolka odlično počuti, a obstajajo tveganja, ki si jih je pred posegom potrebno zapomniti. Možni zapleti, ki se torej lahko pojavijo, so krvavitve, okužba, krvni strdki, poškodba živcev, dislokacija, stalna bolečina.

Zanimivost

Umetni kolk je statistično zabeleženo v telesu brez težav od 10 do 20 let. Nekateri o uporabi poročajo celo dlje. Z eno operacijo se lahko zamenja tako levi kot tudi desni kolk. Umetni del kolka se z leti lahko obrabi zaradi aktivnosti skozi vsak dan, in če se zgodi prevelika obraba, je umetni del ponovno potrebno menjati.

Povsem možno je, da bo vaš umetni kolk z detektorjem prepoznan na letališču. Umetni kolk nima magnetnih karakteristik, kar pomeni, da lahko brez težav uporabljate magnetno in elektro terapijo. Dovoljene so tudi grelne blazinice ipd.

Zamenjava kolka in fizioterapija

Sklepu lahko povrnemo funkcijo z ustreznim rehabilitacijskim planom na način, da povečamo elastičnost in moč obsklepnega tkiva. Okrevanje in rehabilitacija pomagata obnoviti gibljivost in tako pospešiti vrnitev k aktivnostim z manj bolečinami, zato je ključna takojšnja vrnitev v gibanje. Vaša motivacija in sodelovanje na fizioterapevtski obravnavi sta temeljnega pomena, če želite uspeh rehabilitacije izkusiti v hitrem času.

Fizioterapija po zamenjavi kolka

Kirurški poseg bo odpravil težave s sklepom, a mišična šibkost bo ostala. Cilj pooperativne rehabilitacije tako zajema zadovoljitev funkcionalnih potreb (npr. začeti z mobilizacijo), izboljšati mišično moč, gibljivost, prožnost in zmanjšati bolečino. Ker je zelo značilno, da se v stanju pred operacijo posameznik lahko znajde v veliki atrofiji mišic (stanje oslabljenih mišic in izguba mišične mase), se zaradi izgube moči samostojnost zmanjša in iz tega vidika je zelo pomembno, da se z rehabilitacijo začne takoj.

Primer fizioterapevtskega plana

1. FAZA REHABILITACIJE

Prvi dan po operaciji je naloga fizioterapevta edukacija, svetovanje in izobraževanje. Prvi dan se lahko začnejo izvajati vaje na postelji, in sicer vaje za cirkulacijo, vaje za zgornje okončine za spodbujanje delovanja srca ter vaje za vzdrževanje mišične moči na neoperirani nogi.

Drugi dan po operaciji se vaje na postelji lahko nadaljujejo, po potrebi se vključijo vaje za ravnotežje in spodbujanje sedenja na stolu.

Tretji dan po operaciji se še vedno spodbujajo vaje na postelji, a brez fizioterapevtove pomoči. Začne se postopno vključevanje hoje po stopnicah in kompleksnejši vzorci gibanja.

V obdobju prvih 6-ih tednov po operaciji je fokus na dosegu popolnega obsega gibanja, pridobitvi zadostne mobilnosti in prenehanju uporabe pripomočkov pri hoji. Predlagane terapevtske vaje v tem obdobju zajemajo prenos teže, izometrične vaje, vaje za vzpostavitev funkcionalnega vzorca hoje in uporaba hidroterapije, če se Trendelenburgov znak ne izboljša v tem času. Potrebno se je izogibati vajam, ki povečajo možnost za izpah kolka.

Prenos teže kot ena izmed vaj po zamenjavi kolka

V prvih 6-ih tednih je ključen tudi položaj med spanjem. Priporočljiva je uporaba blazine med nogami in bočni položaj z zdravo stranjo na postelji. Obračanje je potrebno izpeljati pazljivo in ne sunkovito. Spanje na operiranem boku je možno, ko sami presodite, da bolečine niso več prisotne oziroma nekje v obdobju od 6 do 8 tednov po operaciji.

2. FAZA REHABILITACIJE

Po 6-ih tednih oziroma v t.i. drugi fazi rehabilitacije, fizioterapevt prične s progresivnim rehabilitacijskim planom. V prvih 6-ih tednih se torej pridobi optimalen obseg gibanja, na kar se v nadaljnjem obdobju lahko nadaljuje z vajami za ravnotežje, prožnost, vzdržljivost mišic. Fokus se daje tudi na vaje za hitrost, natančnost in koordinacijo (usklajenost gibanja). V drugi fazi se dela predvsem na kontroli in simetriji telesa, hoji brez pripomočkov, pridobitvi mišične moči predvsem na abduktorjih kolka. Predlaga se nadzorovan trening transferja telesa na tla in s tal, enako kot posedanje in vstajanje. Predlagajo se stabilizacijske vaje in uporaba sobnega kolesa.

Stabilizacijske vaje po zamenjavi kolka

Končna oziroma tretja faza se nadaljuje s postopno progresijo mišic, fizioterapevt stopnjuje vaje in s tem otežuje gibanje v kompleksne vzorce. Predlagane vaje so recimo: stoja iz dvonožne v enonožno, stoja na neravni podlagi, gibanje v več ravninah.

Ko se nadzorovan fizioterapevtski proces zaključi, se priporoča nadaljevanje z vajami in vsesplošno rekreacijo. Izjemno dobro je kolesarjenje, plavanje, golf, nordijska hoja itn.

Fizioterapija na domu

V podjetju FizioGib skrbimo za motiviranost in aktivno vrnitev v vaše vseživljenjske obveznosti brez bolečin. Ob izbiri našega podjetja za vašo rehabilitacijo po zamenjavi kolka smo v celotnem procesu z vami. Cilj nam je, da skozi obravnave dosegamo funkcionalnost ne samo obravnavanega področja (kolka), ampak celotnega telesa. Ker za vas poskrbimo kar v udobju vašega doma, ne odlašajte in si rezervirajte termin. Z veseljem vas bomo vodili od začetka do konca rehabilitacije. Pokličite, pišite ali izpolnite spletni obrazec.

Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases. 2020. Hip Replacement Surgery. https://www.niams.nih.gov/health-topics/hip-replacement-surgery.

Mayo Clinic. 2022. Hip replacement. https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/hip-replacement/about/pac-20385042.

Physiopedia. Total Hip Replacement. https://www.physio-pedia.com/Total_Hip_Replacement.

Eden najpogostejših vzrokov za bolečine v križu je hernija, ki pomeni poškodbo oziroma natančneje zdrs medvretenčne ploščice. Poškodba navadno nastane zaradi preobremenitve na telo, konkretno na diske med vretenci, najpogosteje v ledvenem delu, saj so ravno v tem predelu obremenitve največje. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako lahko odpravite hernijo brez kirurškega posega in kako preventivno skrbeti, da do tega stanja ne pride!

Hernija diska prikaz

Kaj je hernija in kako jo odpravite, preberite v nadaljevanju.

Kljub razširjenosti tega stanja še vedno ni dovolj dobrega znanja, kaj dejansko se dogaja v predelu hrbtenice. Predstavljamo vam pomembne podatke, smernice in ključne informacije, ki vam lahko pripomorejo k hitrejšemu dosegu ciljev.

Anatomija hrbtenice in diskov

Hrbtenica je sestavljena iz 32 do 34 vretenc in med vsakim vretencem je “vložen” disk oziroma medvretenčna ploščica, ki kot amortizer deluje na hrbtenico. Hrbtenico delimo na:

  • 7 vratnih vretenc,

  • 12 prsnih,

  • 5 ledvenih,

  • 5 križničnih vretenc, ki so zraščena v križnico,

  • 3 do 5 trtičnih vretenc, ki so zraščena v trtico.

Zgradba vretenc je oblikovana tako, da oblikujejo spinalni kanal, znotraj katerega poteka hrbtenjača. Hrbtenjača je pomembna za prenos živčnih impulzov do možganov in obratno. Hernija diska lahko povzroči stisk oziroma kompresijo na hrbtenjačo in prenos živčnih impulzov se zmanjša ali popolnoma izpade.

Diski oziroma medvretenčne ploščice so zgrajeni iz želatinoznega jedra in čvrstega obroča. Diski so na splošno sestavljeni iz vode in lahko si predstavljate, da jedro plava v obodu. Tako kot se gibajo vretenca, tako se prilagaja vsak disk. Diski blažijo sile na hrbtenico, in ker je njihova primarna sestavina voda, je pomembno, da smo ves čas hidrirani. V primeru dehidracije disk ni dovolj nahranjen in njegov mehanizem delovanja se avtomatsko oteži.

Prikaz hernije diska - stisk diska

Povečanje notranjega tlaka v disku povzroči, da sile na čvrst obroč delujejo s takšno močjo, da se obroč pretrga. Jedro nato zleze skozi pretrganino do hrbteničnega kanala in začne pritiskati na hrbtenjačo. Zaradi močnih pritiskov lahko pride do stiska hrbtenjače in s tem zmanjšane senzibilitete v določenih področjih telesa. Občuti se bolečina, mravljinčenje v nogo itn. Ta pojav, ko se jedro izboči, imenujemo protruzija diska. Do protruzije najpogosteje pride v predelu L4/L5 in L5/S1, kajti ta predel hrbtenice nosi in prejema največje obremenitve.

A poleg protruzije diska poznamo še tri ostale možne hernije diska:

  • ekstruzija,
  • prolaps,
  • sekvestracija.

Ekstruzija pomeni, da se vezivni obroč predre in jedro diska zdrsne v epiduralni prostor.

Prolaps predstavlja stanje, ko disk predre vezivni obroč skoraj v celoti. Zadržujejo ga zunanja vlakna vezivnega obroča.

Sekvestracija pomeni sprostitev prostega telesa, kar pomeni, da se herniacija loči od diska.

Hernija diska in značilni simptomi

V 24% se protruzija diska pojavi povsem asimptomatsko, zato je vsako nenadno bolečino potrebno spremljati.

Hernija diska in zanjo značilni simptomi se pojavijo na eni strani telesa.

  • Bolečina v roki ali nogi (Če se hernija diska pojavi v ledvenem delu hrbtenice, se bolečina zelo pogosto nadaljuje v zadnjico in nogo. Ko se občuti mravljinčenje v nogi, pomeni, da je pritisk usmerjen na išiadni živec, kar imenujemo išias. Ob pojavu hernije v vratnem delu hrbtenice pa lahko bolečino, mravljinčenje in izpad senzibilitete občutite v predelu ramena in roke, vse do prstov na dlani.)
  • Odrevenelost ali mravljinčenje sta skoraj neizogibna simptoma pri herniji diska.
  • Izguba nadzora pri uriniranju.
  • Povečana bolečina v predelu hrbtenice, nogah ali rokah ob kihanju, kašljanju in/ali izvajanju sunkovitih gibov.
  • Značilna je intenzivnejša bolečina v jutranjih urah.

Dejavniki tveganja za nastanek hernije diska

Nepravilno dvigovanje težkih predmetov

Če težki predmet dvignete na način, da vso silo usmerite v hrbtenico namesto v noge, imate večjo možnost za nastanek hernije diska. Zakaj?

Ko dvignete npr. težko škatlo z usločeno hrbtenico, se medvretenčni  prostori povečajo in disk zlahka “pade” iz medvretenčnega prostora ter začne pritiskati na hrbtenjačo. V primeru pravilnega dviga je hrbtenica vzravnana in vso težo, ki jo morate dvigniti, usmerite v noge.

(ne)pravilno dvigovanje težkih bremen kot posledica hernije diska

Ponavljajoči se gibi

Veliko posameznikov si zaradi narave dela uniči hrbtenico, saj so gibi enolični in povsem izven optimalnih vzorcev gibanja. Nekatera službena opravila zahtevajo konstantno sklanjanje in/ali dvigovanje, kar se olajša s pravilnim dvigovanjem težkih bremen in vmesnimi odmori z raztezanjem ali zamenjavo monotonega položaja.

Prekomerna telesna teža

Dodatno breme na hrbtenico in medvretenčne ploščice povzroči prekomerna telesna teža, ki se popolnoma da odpraviti z disciplino in pravilnimi pristopi.

Staranje

Hernija diska je pogosta posledica staranja, saj diski s starostjo postanejo manj prožni, so izsušeni in s tem nagnjeni k pretrganju že ob manjšem naporu.

Neaktiven življenjski slog

Brez gibanja ni močnih mišic, ni dobre stabilizacije mišic na hrbtenico in vse ostale strukture postanejo ohlapne. Lažje pride do nenadnih premikov, saj strukture niso stabilizirane. Ti premiki lahko pomenijo tudi hernijo diska.

Kajenje

Raziskave kažejo na zmanjšano preskrbljenost diskov in okolnih tkiv s kisikom zaradi kajenja, kar povzroča hitrejšo degeneracijo.

Kako pozdraviti hernijo diska brez operacije?

Hernija diska in možnosti zdravljenja

1. Takoj, ko občutite bolečine, težave z ravnotežjem, motnjami senzibilitete, šibke mišice v nogah ali rokah, se naročite na obisk pri zdravniku. Zdravnik vam bo s testi preveril moč mišic in morebitno mišično šibkost, izgubo občutka in refleksov.

2. Test prisotnosti hernije diska z dvigom noge

Zdravnik s specializiranim testom napove, ali gre za prisotnost hernije diska. Dobili boste navodilo, da se uležete na trdo podlago in iztegnete bolečo nogo. Koleno je pri tem vzravnano. Če ob dvigu noge začutite močnejšo bolečino po celotni nogi in predvsem v predelu pod kolenom, je to znak, da je test pozitiven in hernija diska potrjena.

3. Počitek je v prvi vrsti rešitev po napornem dvigovanju težkih bremen, pri hudih bolečinah ali drugih razlogih utrujenosti.

4. Zdravnik lahko za bolečino predpiše določena zdravila, a le-ta stanje omilijo, ga ne pozdravijo.

5. Hlajenje in gretje sta dobri tehniki za pregrevanje in hlajenje bolečih predelov.

6. Ker so v hrbtenici možni 4 različni gibi (zasuk, zaklon, predklon in odklon), je dobro, da vse 4 gibe izvedete vsakodnevno, saj tako hrbtenico optimalno razgibate.

Fizioterapija – rešitev za hernijo

Fizioterapevti s testi ugotovimo telesne težave, kot so težave pri hoji, slaba telesna drža, togost sklepov in zmanjšana gibljivost, izguba refleksov, šibkost ali napetost mišic.

Fizioterapevtska ocena za stanje hernije diska

Nadzorovana krepitev mišic, ki je ključna za stabilizacijo hrbtenice, je temelj za dobro podporo vseh struktur.

Vaje, ki jih fizioterapevti sestavimo za vsakega posameznika, so osnovane na stabilizaciji trupa, stabilizaciji medenice in raztezanju. Pomembno je, da se vaje kljub prisotni bolečini izvajajo in zato pride v roku 4 do 6 tednov pri 80 % posameznikov do izboljšanja.

Potrebno se je zavedati, da daljše mirovanje in obdobje fizične neaktivnosti stanje le še poslabšuje, saj se utesnjevanje živcev postopno potencira.

Rehabilitacijski plan za odpravljanje diskus hernije se lahko loči na več delov in tako v vsakem delu zajame svoje področje.

V 1. delu je potrebno usvojiti stabilnost ledvenega dela hrbtenice (če je hernija v tem predelu), kar se pridobi s stabilizacijskimi vajami in ostalimi obravnavami fizioterapije.

V 2. delu je cilj osredotočen na vzpostavitev optimalne mobilnosti in kontrolo medenice.

V 3. delu  je cilj fizioterapevtov in drugih strokovnih delavcev postopno povečati mišično vzdržljivost predvsem v stranskih trebušnih mišicah, hrbteničnih mišicah in globokih trebušnih mišicah.

V 4. delu rehabilitacijskega plana se začne nadgradnja stabilnosti, mobilnosti in mišične moči v kompleksnejših gibalnih vzorcih za večje uspešno doseganje rezultatov.

Stabilizacijske vaje kot preventiva hernije

Ena izmed fizioterapevtskih metod, ki koristi herniji diska, je tudi trakcija, ki se izvede na način vleka za razteg hrbtenice. S tem se povečajo medvretenčni prostori, ki omogočijo razbremenitev pritiska na medvretenčno ploščico.

Fizioterapevti poskrbimo, da ob izvajanju primernih vaj ne občutite večje bolečine in drugih simptomov, da izboljšate telesno držo in da se izogibate gibanju, ki slabša morebitno togost in rigidnost sklepov. Fizioterapevti ugotovimo, ali gre za povečan mišični tonus v določeni mišici, in vas naučimo pravilnega raztezanja. Na podlagi vseh faktorjev se sestavi plan rehabilitacije, ki se s kontinuiranim izvajanjem izkaže za uspešno obliko konzervativnega zdravljenja hernije diska.

Fizioterapija na domu

V podjetju FizioGib vam nudimo fizioterapijo kar v udobju vašega doma. Ne odlašajte in nas kontaktirajte na brezplačni telefonski pogovor in svetovali vam bomo smernice do uspešnih rezultatov. Z vami bomo od začetka do konca obravnav.

Kdaj se odločiti za kirurško zdravljenje?

Kirurško zdravljenje pride v poštev v primeru, kadar je hernija diska tako močno intenzivna, da z vadbo ne popravimo stanja. V najslabšem primeru se lahko disk premakne iz medvretenčnega prostora za toliko milimetrov, da je pritisk na hrbtenjačo neizbežen.

Če ostra, intenzivna bolečina ne poneha v roku 6 – 8 tednov, je kirurško zdravljenje kot ustrezna rešitev. Kirurško zdravljenje predstavlja takojšnjo sprostitev bolečine, a ne odpravi vzroka nastanka diskus hernije. Vendar rehabilitacijska vadba pod vodstvom fizioterapevtov in drugih strokovnih delavcev pripelje do odpravljanja mišičnih nesorazmerij in s tem vzrokov nastanka.

Epiduralne blokade

Z iglo se vbrizga zdravilo tik ob hrbtenjačo, kar je po navadi potrebno večkrat ponoviti. Zdravilo omili simptome hernije.

Cervikalna discektomija s fuzijo

V predelu vratne hrbtenice se opravi cervikalna discektomija s fuzijo, ki pomeni odstranitev celotnega diska, da se sprosti pritisk na hrbtenjačo. V medvretenčni prostor se postavi nadomestna kostna struktura, ki vretenci poveže skupaj, da se zarasteta.

Mikrodiscektomija

Odstranitev dela diska, ki pritiska na hrbtenjačo in s tem na živčne korenine, se imenuje mikrodiscektomija. Ker se uporablja mikrokirurška tehnika, je kolateralna škoda obhrbteničnih struktur minimalna. Spada med najbolj pogoste kirurške posege v predelu hrbtenice.

Zanimivost

Zjutraj, ko vstanete, lahko občutite togost in zmanjšano gibljivost v sklepih, kar je po več urah mirovanja normalno. Kar se zgodi z diski čez noč, je pomembno za funkcioniranje skozi dan. Diski se preko noči napolnijo z vodo, ostalimi hranili in se strukturno povečajo, kar je med drugim tudi razlog, zakaj smo v jutranjih urah malenkost višji v primerjavi z večerom. Zjutraj je temeljno, da vstanete mirno, da začnete z dnevom v počasnem tempu in da dovolite hrbtenici, da se pripravi na nove dnevne obremenitve. V jutranjih urah je dobro izvajati tudi aktivnost za povečanje gibljivosti.

Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Mohamad Bydon. 2022. Overview: What is a herniated disk? A Mayo Clinic expert explains. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/herniated-disk/symptoms-causes/syc-20354095.

Gadjradj, Pravesh S, Mark P Arts, Maurits W van Tulder, Wim J R Rietdijk, Wilco C Peul in Biswadjiet S Harhangi. 2017. Management of Symptomatic Lumbar Disk Herniation: An International Perspective. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28632645/.

Vialle, Luis Roberto, Emiliano Neves Vialle, Juan Esteban Suarez Henao in Gustavo Giraldo. 2010. Lumbar Disk Herniation. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2255497115302111.

Christopher Bise. 2016. Physical Therapy Guide to Herniated Disk. https://www.choosept.com/guide/physical-therapy-guide-herniated-disk.

Če se srečujete z bolečinami v sklepih, jutranjo okorelostjo in ostalimi težavami v področju sklepov, lahko gre morda za artrozo, znano tudi pod imenom osteoartritis. Hrustanec pri artrozi izgine ali se poškoduje, zaradi česar se trenje na kost poveča. Poškodbe hrustanca so značilne v sklepih, ki se z leti lahko močno obrabijo. To so kolenski sklep, kolčni sklep in vratni del hrbtenice.

Artroza v kolenu

 

Artroza se pojavi zlasti, če opravljate delo, ki zahteva obremenjenost sklepov, ali če imate prekomerno telesno težo. Pojavi se tudi zaradi intenzivne uporabe sklepov med športom in je značilen pojav ob staranju. Je degenerativna sklepna bolezen, ki se brez ustrezno sestavljenega plana zdravljenja ne da lajšati.

Kakšna je razlika med artrozo in artritisom?

Artritis je vnetna bolezen, ki prizadene enega ali več sklepov po vsem telesu. Povzroča otekanje, bolečine in povišano telesno temperaturo na obolelih mestih, torej v področju sklepa. Pri artrozi gre za degenerativno stanje, povezano s staranjem.

Tarčni faktor pri artrozi je hrustanec, ki je spolzko tkivo (gelu podobna snov). Pokriva konce kosti, in ko se z leti stanjša ali celo izgine, povzroča izgubo gibljivosti sklepov in bolečine. Hrustanec je zgrajen iz 80 % vode, obdan pa je z vezivnim ogrodjem t.i. matriksom. Ker je hrustanec slabo prekrvavljen in presnovno manj dejaven, je s tega vidika bolj dovzeten za obrabo.

Sklepi, ki so odgovorni za prenašanje teže, so največkrat pri artrozi tarčni sklepi obolenja. To sta kolenska sklepa, kolčna sklepa, prav tako pa so bolj dovzetni za artrozo še sklepi, ki so v preteklosti že bili poškodovani.

Hrustanec pri artrozi

 

Artroza je lahko posledica staranja, poškodbe ali dolgotrajne obrabe hrustanca v sklepih.

Artritis je lahko posledica poškodbe, okužbe, motenj imunskega sistema ali težav s prekomerno telesno težo.

Najpogostejšo obliko artritisa (osteoartritis) predstavlja artroza sklepov.

Zakaj artroza boli?

Ker hrustanec ni oživčen in nima niti krvnih žil, bi lahko trdili, da bolečina izhaja iz neznanih virov. A temu ni tako. Sklepna ovojnica, ki obdaja sklep, je izjemno oživčena in delci odmrlega hrustanca jo dražijo ter povzročajo vnetje. To pa povzroča močne nenadzorovane bolečine in iritacijo.

Simptomi, ki so značilni za artrozo, so:

  • spontani, stresni zlomi,
  • krvavitve v sklepih,
  • stisnjeni živci,
  • bolečina in togost v predelu sklepa (predvsem zjutraj in zvečer),
  • zmanjšana gibljivost v sklepu,
  • drgnjenje kost ob kost,
  • otekanje okoli sklepa,
  • deformacija in okvara funkcije,
  • rdečica kože okoli prizadetih sklepov,
  • bolečina, ki se pojavlja postopoma in se poslabša pri aktivnosti,
  • zmanjšana mobilnost kolena in zato težje vstajanje npr. s stola, iz avta itn.

Artroza ima simptome, ki so skupni prav vsem vrstam artritisa. Simptome artroze pozna zelo malo posameznikov, t.j. 10 – 15 % ljudi, ki ima artrozo.

Če simptomov ne spremljate in ostajate v nepotrjeni diagnozi, je posledica nezdravljenja tudi velika težava s spanjem, nezmožnostjo opravljanja vsakodnevnih opravil in nenadzorovano povečanje telesne teže zaradi neaktivnosti.

Insomnia kot posledica artroze

 

Kaj povzroči artrozo?

Dejavniki, zaradi katerih se artroza hitreje pojavi, so:

  • Prekomerna telesna teža, saj poveča pritisk na vse sklepe v telesu, še posebej na kolena. Artroza v kolenskem sklepu je zato najpogostejša.
  • Dejavnosti, ki vključujejo monotone gibe in s tem preobremenitev (npr. gibi na delovnem mestu).
  • Predhodne poškodbe sklepov (npr. športne poškodbe).
  • Starost, saj se sposobnost obnavljanja hrustanca z leti zmanjšuje.
  • Genska slika – podeduje se lahko nepravilna oblika kosti določenega sklepa.
  • Spol – pri ženskah je artroza pogostejša kot pri moških, predvsem od 55. leta naprej.
  • Ostale bolezni (npr. revmatični artritis) lahko hitreje vodijo do artroze.

Ker artrozo delimo na primarno in sekundarno razvijanje bolezni, je izjemno pomembno, da se poglobimo v zdravljenje tako primarne kot tudi sekundarne faze. Do primarne artroze pride zaradi preobremenitve sklepov (npr. s specifično aktivnostjo – enolični gibi v službenem času), medtem ko do sekundarne artroze pride zaradi poškodbe ali vnetnih bolezni sklepov.

Artroza – najpogosteje pojavljena v kolenu

Gonartroza ali artroza kolena je visoko prevalentna, saj se hrustanec v kolenskem sklepu hitro obrablja zaradi vseh sil, ki delujejo na sklep. Bolečine v kolenu so neizogiben pojav pri gonartrozi, a stopnjujejo se pri večjih obremenitvah (npr. daljša hoja).

Razvijanje artroze

Artroza je počasi napredujoča bolezen, a z vsakim napredovanjem se stopnjuje tudi faza razvijanja:

  1. začetna faza – stanjšanje hrustanca,

  2. zmerna faza – hrustanca ni več,

  3. huda faza – hrustanca ni več, prisotni osteofiti.

Osteofiti so kostni izrastki v področju poškodovanega hrustanca. Ovirajo gibanje in funkcionalno gibalnost telesa. Nastanejo zaradi poškodovanega hrustanca, ki postaja zmeraj tanjši, tako bolezen doseže kostno tkivo. Proces se nadaljuje na kosteh in z rastjo osteofitov oteži mehaniko gibanja in s tem življenjski slog.

Ko pride do tretje faze razvijanja artroze in ko hrustanca ni več, pride do stanja, ko se kosti drgnejo druga ob drugo z manj absorpcijskimi učinki in povzročajo bolečine, otekline, zmanjšano sposobnost premikanja in togost v samem sklepu.

Kako preprečite napredovanje artroze?

Ključno za zaustavitev napredovanja artroze je prioritiziranje kvalitetnega življenjskega stila, kamor uvrščamo dnevno fizično aktivnost, ohranjanje zdravega odstotka telesne maščobe, uživanje prehrane z veliko kalcija in vitamina K.

Raziskave potrjujejo znatno izboljšanje stanja po dodajanju kolagena skupaj s kvalitetnim življenjskim slogom.

Posebnega zdravljenja za artrozo ni, zato je zdravljenje simptomatsko. Potrebno je spodbujati redno fizično aktivnost posameznika, ki je prioriteta zdravljenja. Lajšanje bolečine se začasno lahko omili z jemanjem analgetikov in po potrebi nesteroidnih protivnetnih zdravil.

Obutev je pri stanju artroze temeljna, kar pomeni, da udobni in mehki čevlji blažijo udarce, ki so storjeni s hojo.

Hoja kot dobra aktivnost pri artrozi

 

V primeru, da opravljate poklic, ki zahteva sedeče delo, je dobro, da večkrat na dan vstanete in se razgibate. Pisarniški stol naj bo primerno podložen in s tega vidika dovolj udoben.

Vloga fizioterapije pri artrozi

Ker je aktivnost glavna sestavina za lajšanje težav pri artrozi, je optimalno sestavljen plan vadbe s strani fizioterapevtov ključnega pomena. V obdobju vnetja in hudih bolečin je priporočljivo nekaj dni mirovati in z aktivnostjo začeti postopoma. V takih primerih fizioterapevt najlažje oceni gibalno sposobnost in vrnitev v fizično aktivnost, kajti prekomerno mirovanje spet ni priporočljivo. Pred nadzorovano vadbo fizioterapevti s palpiranjem lokaliziramo mesto bolečine in tako odkrijemo še dodatne morebitne izbočenosti, oteklino, sposobnost gibljivosti itn.

Gibanje, podkrepljeno z nadzorom fizioterapevta, krepi mišice, ki ščitijo in razbremenijo oboleli sklep. Potrebno je izbrati prave vaje in vadbo prilagoditi posamezniku. Ob začetku nadzorovane vadbe je pomembno, da se telo začne segrevati z lažjo aktivnostjo (npr. hojo), da se bolečina ublaži.

Okrepljene mišice stabilizirajo vse okolne strukture, zmanjšujejo bolečine in olajšajo gibanje.

Poleg nadzorovane vadbe v poštev pridejo še blagodejni športi za artrozo, kot sta to kolesarjenje in plavanje. Prej kot se začne nadzorovana vadba, boljša je prognoza zdravljenja.

Plavanje kot blagodejna vadba za artrozo

Uspešna pri artrozi je tudi uporaba opornice (npr. za koleno), ki poveča stabilnost kolena in s tem zmanjša bolečine. Opornica podpira muskulaturo v predelu kolena, podpira pogačico in celoten sklep z vsemi pripadajočimi strukturami. Obremenjevanje kolena je z opornico veliko lažje in brez konstantnega nadzora strokovnih delavcev varneje opravljeno.

Ko v poštev pride le še operacija…

Z operacijo je možno, da dobite nov sklep, ki bo zamenjal obrabljenega. Obstajajo še drugi postopki, ki so nekoliko manj invazivni, in sicer:

  • artroskopija,
  • postopek z matičnimi celicami,
  • vbrizganje hialuronske kisline,
  • oralno jemanje hialuronske kisline in glukozamina.

Pokličite nas in pomagali vam bomo odpraviti bolečine brez operacije!

V podjetju FizioGib skrbimo za celostno obravnavo posameznikov. Če imate bolečine v sklepu/ih zaradi artroze in ne veste, kako se lotiti zdravljenja, ne oklevajte in nas pokličite ali izpolnite spletni obrazec.

Smo fizioterapija na domu, kar pomeni, da za vas pridemo kar na domači naslov in vam prihranimo zapravljanje časa s prevozom.

FizioGib vam nudi udobje, varnost, kvaliteto in prijaznost. 

Viri

Mid Atlantic Orthopedic Associates. 2021. What is Arthrosis and How Can You Treat It. https://www.midatlanticorthonj.com/what-is-arthrosis-and-how-can-you-treat-it/.

Tankred Wegener in Niels-Peter Lüpke. 2003. Treatment of patients with arthrosis of hip or knee with an aqueous extract of Devil’s Claw (Harpagophytum procumbens DC). https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ptr.1322.

Artroskopija je postopek, pri katerem kirurg opravi majhen rez v določen del telesa, kamor vstavi ozko cevko. Ta cevka je pritrjena na optično video kamero in pogled v notranjost sklepa se prenaša na večji zaslon. Artroskopija torej omogoča, da se z majhnim rezom vidi celotna notranjost sklepa. Nato se naredi še en majhen rez, skozi katerega se opravi kirurški postopek.

Najpogosteje se artroskopija prakticira v kolenskem sklepu, predelu ramena in komolca, gležnju, kolčnem sklepu in zapestju.

Stanja, ki se tretirajo z artroskopijo:

  • poškodovan ali raztrgan hrustanec,
  • pretrgane vezi,
  • brazgotinjenje v sklepih.

Najpogosteje se artroskopija izvede v kolenu, in sicer pri stanjih, kot so raztrganine meniskusa,  poškodbe vezi itn. Artroskopija se prakticira še v primerih raztrganin tetiv v področju rotatorne manšete, pri impingement sindromu, ponavljajočih se izpahih v rami, pri spremembah hrustanca in pri kroničnih vnetjih notranje sklepne ovojnice.

Artroskopija se uporabi tudi pri stanju potrjene diagnoze osteoartritis, kadar konzervativna zdravljenja niso več učinkovita.

Kdaj je artroskopija koristna?

Vprašanje lahko delimo na dva odgovora. Kadar gre za popravilo, odstranitev poškodovanih struktur v telesu (npr. meniskusa), je artroskopija prvovrstna izbira. Prav tako pa se artroskopija lahko uporabi še za potrditev diagnoze in oceno kakovosti ter funkcionalnosti vseh obsklepnih struktur. Slednji razlog uporabe artroskopije ni pogost primer, a je vseeno v nekaterih primerih prakticiran.

Artroskopija kolena

Kako varna je artroskopija?

Literatura navaja, da je artroskopija zelo varen postopek. V redkih primerih se lahko pojavijo komplikacije, in te so:

  • poškodba tkiv ali živcev zaradi nepravilne namestitve kirurških instrumentov,
  • pojav okužbe, saj je postopek invaziven,
  • prekomerna krvavitev ali takojšen pojav otekline,
  • alergijska reakcija na anestezijo,
  • pojav krvnih strdkov, če postopek traja več kot 1 uro, kar je precej redko, potem se poveča tveganje za nastanek spontanih krvnih strdkov in to predvsem v nogah ali pljučih.

Z artroskopijo lahko preverimo vzrok nastanka bolečine v sklepih, otekanje in togost, a to se opravi v primerih, če z drugimi preiskavami (npr. rentgensko slikanje) ni bilo ugotovljeno, zakaj je prišlo do trenutnega stanja.

Če se z artroskopijo odstrani poškodovan hrustanec, se je potrebno zavedati, da se kasneje v življenju nagnjenost k osteoartritisu lahko poveča.

A možne komplikacije ne odtehtajo vseh prednosti, ki jih artroskopija nudi. Artroskopija nudi hitrejše okrevanje, ne zahteva hospitalizacije, pušča komaj vidne sledi posega na koži in omogoča podroben pregled anatomskih struktur.

Vrste anestezije

Glede na postopek, se temu primerno izbere vrsta anestezije.

  1. Lokalna anestezija

  2. Regionalna anestezija

  3. Splošna anestezija

Lokalna anestezija pomeni, da se pod kožo vbrizga sredstvo, ki omrtviči obravnavani del telesa. Oseba je med postopkom budna in čuti se le droben pritisk ali občutek gibanja v sklepu.

Regionalna anestezija se izvaja z majhno iglo, ki se jo namesti npr. med dve ledveni vretenci. To omrtviči spodnjo polovico telesa. Oseba je med postopkom budna.

Splošna anestezija je zaradi trajanja posega najdlje trajajoča in je za osebo najbolje, če je v nezavesti. Splošna anestezija se opravi intravensko, torej skozi veno.

Kako se artroskopija izvede?

V prvi vrsti se artroskopija opravi, kadar kirurg želi vpogled v notranjost sklepa. Pri tem se uporablja instrument artroskop. Z artroskopom se lahko posnamejo posnetki v živo v notranjosti sklepa. Gre za minimalno invaziven postopek, ki poteka skozi majhne reze, ki jih kirurg naredi v kožo. Okrevanje je v primerjavi z daljšimi posegi hitrejše, manj boleče, z minimalno izgubo krvi in brazgotinjenja. Skozi rez se vstavi artroskop. Informacije o notranjosti sklepa se prenašajo na zaslon in na ta način kirurg ve, v čem je težava in kako se odpravi. Na majhne reze se po končanem postopku namestijo le manjše obloge ali povoji. Vbodne rane se lahko zacelijo že v nekaj dneh.

Artroskopski postopek

Priprava pred postopkom artroskopije

Pri obisku zdravnika se je potrebno prepričati, ali je artroskopija zares potrebna, saj morda pride v poštev le dobro zasnovana vadba pod vodstvom fizioterapevtov in tako lahko fizioterapija popravi trenutno stanje. A kljub različnim primerom, ko bi fizioterapija lahko bila rešitev, zmeraj ni tako in v takih primerih potem na vrsto pride artroskopija.

Pred artroskopijo je svojega osebnega zdravnika potrebno seznaniti o jemanju drugih zdravil in prehranskih dopolnil. Potrebno je odstraniti nakit in se obleči v športna oblačila za udobneje opravljen postopek.

Skrb po artroskopiji

Takoj po opravljeni artroskopiji se lahko pojavi bolečina, oteklina in modrice.

Artroskopija velja za hitro opravljeno metodo, kar kaže primer artroskopije kolena, ki se opravi v eni uri. Ker je artroskopija opravljena v tako kratkem času v primerjavi s katero drugo operacijo, je tudi čas rehabilitacije hitrejši.

Po opravljeni artroskopiji so naslednji napotki za domov ključni:

  • zdravila (ob kakršnih koli visokostopenjskih bolečinah),
  • hlajenje otekline,
  • vadba pod vodstvom fizioterapevtov (za mišično moč in vrnitev funkcije sklepa).

V nekaterih primerih je potrebno stopnjo aktivnosti prilagoditi, zlasti pri športnikih, ki prakticirajo šport s prekomernim skakanjem, tekom, saj le-to lahko dodatno poškoduje koleno. Vsaj za neko obdobje po opravljeni artroskopiji je potrebno izbirati aktivnosti, ki imajo manjši vpliv na koleno oziroma predel telesa, ki je bil artroskopsko obravnavan.

Fizioterapija kot učinkovito sredstvo po opravljeni artroskopiji

Nadzorovana vadba s strani fizioterapevta ima pomembno vlogo pri tem, kako dobro bo okrevanje. Sestavljen program vadbe izboljša končni rezultat. V podjetju FizioGib zagotavljamo kvalitetno obravnavo po vaši opravljeni artroskopiji. Nadzorovana vadba je temelj do povrnjene funkcije telesa in fizioterapevti iz podjetja FizioGib za vas poskrbimo celostno kar v udobju vašega doma.

Fizioterapija po artroskopiji

Popolno okrevanje po artroskopiji lahko traja od 1 tedna do nekaj mesecev, kar je odvisno od lokalizacije poškodbe in vsesplošnega zdravja posameznika.

V rehabilitacijskem času, pa naj bo to 1 teden ali več mesecev, se načrtuje, kdaj se je smiselno vrniti na delovno mesto, na kakšen način se lahko opravljajo vsakodnevne aktivnosti, ki zahtevajo obremenjevanje telesa (npr. dvigovanje težkih predmetov), kdaj je smiselno začeti voziti avto in kdaj je smiselno pričeti s športom, ne glede na to, ali se ukvarjate profesionalno ali rekreativno.

Vsak posameznik se po artroskopiji rehabilitira različno dolgo, a v sklopu fizioterapije se rehabilitacija povzpne na optimalne dosege ciljev.

Primeri vaj, ki jih fizioterapevti prakticiramo pri primerih stanj po opravljeni artroskopiji kolena:

  • stabilizacijski izpadni korak,
  • pravilen počep,
  • dvig na prste.

Rehabilitacijski plan se začne z lažjimi vajami, ki se postopno stopnjujejo v intenziteti in kompleksnosti izvajanja.

Če ste ravnokar opravili artroskopijo, ne odlašajte z rehabilitacijskim obdobjem in nas pokličite ali nam pišite. Poskrbeli bomo, da se boste v življenjska opravila vrnili funkcionalno in brez težav.

Viri

Mayo Clinic. 2022. Arthroscopy. https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/arthroscopy/about/pac-20392974.

Cleveland Clinic. 2021. Knee Artrhroscopy. https://my.clevelandclinic.org/health/treatments/17153-knee-arthroscopy.