Archive for category: Fizioterapija

Fizioterapija je z leti dokazala svojo učinkovitost in pomembnost vključevanja v rehabilitacijski proces za izboljšanje določenih stanj. Da bi se uporabnost fizioterapije prilagodila vsakemu posamezniku, je fizioterapija na domu rešitev za vse, ki so storitev do sedaj odklanjali zaradi pomanjkanja časa, nedostopnosti zaradi lokacije itn.

Fizioterapija na domu je ciljno usmerjena in specializirano prilagojena posamezniku. Ni vam potrebno razmišljati o transportu in ostalih izgubah pri času, saj z vsemi pripomočki pridemo kar na dom. Ko se odločate, ali bi preizkusili fizioterapijo na domu, vas ne silimo, da se odločite za nas, ampak vam predstavimo vse prednosti izvajanja fizioterapevtske obravnave, ki jo izvajamo kar v udobju vašega doma. Med fizioterapevtsko obravnavo gre za večje udobje in manjši stres, ki se lahko pojavi zlasti pri strankah, ki imajo težave z mobilnostjo, premikanjem, prevozom itn.

Zakaj se odločiti za fizioterapijo na domu?

1. Domače okolje – večja sproščenost (Pacient je v svojem domačem okolju bolje orientiran, bolj sproščen in suveren, kot kadar se fizioterapija izvaja v drugi ustanovi.)

2. Prilagojeno okolje (Ker je pacient v svojem domačem okolju, se vsi pripomočki in vse aktivnosti brezhibno prilagodijo z namenom boljšega počutja in večjega dosega uspešnosti.)

3. Večja doslednost (Ker se fizioterapija odvija kar na domačem naslovu pacienta, je manjša verjetnost, da bi prišlo do časovne zamude ali stiske s prevozom itn.)

4. Večja motivacija (Pogosto se dogaja, da so pacienti bolj motivirani v svojem domačem okolju, saj so bolj sproščeni in orientirani.)

5. Individualna obravnava (Velika prednost fizioterapije na domu je to, da so pacienti prioritetno obravnavani individualno. S tem se tudi lažje odprejo in zaupajo ob kakih težkih situacijah. Čisto vsaka fizioterapevtska obravnava se prilagodi individualnim potrebam in ciljem.)

Fizioterapija na domu in slabosti

1. Omejen obseg storitev (V primerih, ko pacienti za boljšo rehabilitacijo potrebujejo določeno elektroterapijo, ki zahteva neprenosljivo opremo, le-to potemtakem ni možno opravljati na domu.)

2. Omejen prostor (Velika verjetnost je, da v domačem okolju pacienta ni dovolj velikega prostora za izvajanje določenih vaj itd.)

Za koga je fizioterapija na domu primerna?

Fizioterapija na domu v največ primerih pride v poštev pri rehabilitaciji zaradi poškodb, možganske kapi, starostnih omejitev, neaktivnosti in drugih razlogov.

Posamezniki, starejši od 60 let, se pogosto srečujejo s težavami pri mobilnosti, ravnotežju, ohranjanju optimalne funkcionalnosti in suverenosti. Fizioterapija na domu v takih primerih omogoči lažji dostop do obravnav.

Posamezniki z omejenimi telesnimi sposobnostmi (dolgotrajna invalidnost, nepokretnost itd.) so zlasti zaradi napornega transferja v drugo okolje izjemno primerni za fizioterapijo na domu.

Posamezniki z dolgotrajnimi bolečinami, ki so že dlje časa kronične, so potrebni individualne obravnave. S fizioterapijo na domu se glede na domače okolje stranka hitreje prilagodi in sprosti.

Otroci s težavami v motoričnem razvoju lahko prav tako zaradi boljšega vzdušja in večje sproščenosti prakticirajo fizioterapijo na domu. Na ta način se otrok lažje vključi v proces obravnave.

Izjemno primerni posamezniki so še vsi, ki:

• imajo nevrološke bolezni,

• jih je doletela možganska kap,

• za hojo zmeraj potrebujejo pripomočke (npr. bergle),

• okrevajo po hujši operaciji,

• so imeli premajhno število obiskov fizioterapije v javnem sektorju in bi želeli več,

• želijo individualen pristop,

• predolgo čakajo na fizioterapevtsko obravnavo v rehabilitacijskem centru in drugje,

• imajo Parkinsonovo bolezen,

• imajo željo po časovno fleksibilnih fizioterapevtskih obravnavah.

Kako motivirati pacienta?

Fizioterapevtska obravnava je veliko bolj uspešna, če je stranka zagnana in pozitivna. Veliko je v motivaciji fizioterapevta, a tudi stranka mora izkazovati zanimanje in željo po uspehu.

Veliko je posameznikov, ki jim je po določeni neugodni pridobljeni patologiji upadla življenjska volja in včasih kdo potrebuje motivatorja tik ob sebi. Fizioterapevt na ta način stranki lahko pokaže, da z nekaj truda pride do izboljšanja. Fizioterapevt se zato trudi, da so vaje, pripomočki in celotna fizioterapevtska obravnava zanimivi in zmeraj drugačni.

Večja motivacija se lahko zgodi tudi zaradi domačega okolja, ker je stranka bolj sproščena in se bolje počuti. Stranka je lahko bolj suverena in sigurna pri izvajanju določenih vaj ravno zaradi poznavanja domačega okolja.

Fizioterapevt mora poskrbeti, da celotna obravnava poteka pozitivno naravnano, saj razmišljanje in naravnanost k uspešnosti poskrbi ne le za fizično, ampak tudi za psihično stanje stranke.

Ko fizioterapevt vzpostavi dober, odprt in sproščen odnos s stranko, je prva stopnička motivacije že pridobljena.

Glede na začetno načrtovanje in zastavitev fizioterapevtske obravnave lahko pri določenih strankah pride do odstopanj tekom terapije in zastavljena ocena uspešnosti na začetku lahko v vmesnem času upade. Če pride do tega, mora fizioterapevt poskrbeti, da stranka ostane motivirana kljub vmesnim rezultatom.

Kako pogosto je priporočljivo, da se fizioterapija na domu izvaja?

Za vsakega pacienta posebej se določi, kako pogosto je potrebno izvajati fizioterapevtsko obravnavo. Že na brezplačnem prvem pregledu, ki ga opravi naš fizioterapevt, se lahko pacientu okvirno pove, koliko bo potrebnih terapij za dosežen rezultat. Glede na motivacijo in zagnanost pacienta se čas lahko bistveno skrajša. Najpogosteje se fizioterapija na domu izvaja enkrat do dvakrat tedensko, a se pogostost razlikuje glede na posamezne potrebe in cilje. Če je stanje bolj akutno, se fizioterapevtska obravnava lahko izvaja tudi večkrat na teden. Priporočljivo je, da se pacient drži načrta zdravljenja kljub  vmesnim možnim spremembam in prilagoditvam.

Kaj vse se opravi v sklopu fizioterapevtske ocene?

Zbiranje informacij se pred pričetkom fizioterapevtske ocene začne kot prva točka. Zbere se medicinska zgodovina, trenutne težave, pretekle poškodbe in/ali bolezni ter omejitve. Ko stranko spoznamo, takoj začnemo z inspekcijo. Že med samo pripravo na obravnavo opazujemo gibanje, motoriko in suverenost stranke. Opazujemo tudi (a)simetrijo drže in omejitve pri gibanju. Naslednja točka je gibljivost, kar pomeni, da se preveri gibljivost v sklepih telesa. Uporabijo se različni testi, ki vključujejo pasivne, aktivne in aktivno – asistirane gibe. Nato se preverita mišična moč in ravnotežje, prav tako z uporabo različno primernih testov. Funkcionalnost se lahko oceni že na samem začetku – pri inspekciji, saj pokaže, kako se stranka znajde v svojem okolju in kakšno stopnjo suverenosti izkazuje pri vsakodnevnih opravilih. Oceni se stopnja bolečine in nato se pripravi načrt fizioterapevtskih obravnav.

Kateri pripomočki pridejo v poštev za izvajanje fizioterapije na domu?

Terapevtska miza: Fizioterapevt se mora pred prvo fizioterapevtsko obravnavo prepričati, ali ima stranka v svojem domu dovolj prostora za terapevtsko mizo. Miza namreč omogoča večjo udobnost, boljše sodelovanje in kvalitetnejšo obravnavo.

Terapevtska žoga: V poštev pridejo žoge različnih velikosti, saj ima vsaka svoj namen. Glavna značilnost vseh je uporabnost za izvajanje različnih razteznih in krepilnih vaj.

Elastični trak: En način za dobro izvajanje krepilnih in razteznih vaj ter povečanje obsega gibljivosti je uporaba elastičnega traku.

Toplotne in hladilne obloge: V primerih oteklin, vnetij in bolečin se lahko uporabljajo toplotne ali hladilne obloge. Toplotna obloga zmanjšuje napetost mišic, hladilna obloga zmanjšuje oteklino.

Elektrostimulacija: Naprava, ki nudi elektrostimulacijo, je prav tako prenosna in možna za izvedbo na terenu. Uporablja se za spodbujanje mišičnih kontrakcij, zmanjšanje bolečine in izboljšanje krvnega obtoka.

Pripomočki za hojo: Če ima stranka težave s hojo ali ravnotežjem, se ji ponudi hodulja ali bergle za večjo stabilnost. Fizioterapevt stranko nauči pravilne uporabe.

Vadbena oprema: Fizioterapevt s seboj prinese različne vrste uteži, ki pomagajo pri hitrejši regeneraciji in pridobitvi mišične moči.

Pripomočki za ravnotežje: Velikokrat se uporabi tudi blazina ali deska za ravnotežje. Obe sta odlični za spodbujanje izboljšanja ravnotežja in krepitve dobre propriocepcije ter koordinacije.

Katere fizioterapevtske metode se izvajajo v sklopu fizioterapije na domu?

Terapevtska vadba

Fizioterapevt lahko sestavi specializirano terapevtsko vadbo, ki pomaga obnoviti mišično moč, gibljivost, ravnotežje in vsesplošno funkcionalnost telesa. Vaje se lahko izvajajo z lastno težo ali pa s pripomočki (uteži, elastike, žoge, ravnotežna deska itd.).

Terapevtska masaža

V poštev pridejo različne tehnike masaže, ki pripomorejo k sproščenim mišicam, zmanjševanju bolečin in boljši cirkulaciji.

Elektroterapija

Fizioterapevt si s seboj na teren lahko vzame tudi npr. TENS (transkutana električna živčna stimulacija) napravo, ki spodbudi mišično krčenje in zmanjša bolečino.

Toplotna terapija

Za zdravljenje poškodb, bolečin in vnetij se v uporabo uspešno vključuje toplotna terapija, kamor uvrščamo vroče obkladke, grelne blazinice ali parafinske kopeli.

Poleg zgoraj naštetih fizioterapevtskih metod pa se uporabljajo tudi druge, kot so hladilna terapija, mobilizacija sklepov, dihalne vaje, raztezanje itn. Fizioterapevt določi najboljše metode zdravljenja glede na stanje, potrebe in cilje.

Podjetje Fiziogib in fizioterapija na domu

Fizioterapija na domu se je izkazala za uspešno, če je rehabilitacijski plan uspešno izvršen. Ne odlašajte in nas pokličite na telefonsko številko, nam pošljite e-mail sporočilo ali izpolnite spletni obrazec. Eden od naših fizioterapevtov vas bo kontaktiral in se z vami dogovoril za prvo fizioterapevtsko obravnavo.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Zagotovo je izbira fizioterapevta pomembna odločitev, saj od dobre odločitve pride do dobrega rezultata.

Smernice, ki so pomembne za izbiro pravega fizioterapevta

Izkušnje in specializacija fizioterapevta

Kadar se odločate za fizioterapevtske storitve, vedno preverite izkušnje in specializacijo ustanove, za katero se zanimate. Ključno je, da preverite izkušnje fizioterapevta na področju, ki se tiče vašega zdravstvenega stanja. Štejejo tudi povratne informacije prejšnjih uporabnikov, saj je s tem izbira fizioterapevta bistveno lažja.

Optimalna lokacija

Ko se odločite za izbranega fizioterapevta, poskrbite, da je tudi lokacija optimalna za vaš obisk. Nenazadnje boste fizioterapevtske storitve koristili dva ali večkrat in zato je pomembna razdalja, ki seveda ni prevelika.

Počutje med obravnavo

Ko izberete fizioterapevta in opravite prvo terapijo, se prepričajte, da se med samo fizioterapevtsko obravnavo počutite domače, sprejeto in kvalitetno obravnavano. Če vaša pričakovanja niso izpolnjena, se vam je dovoljeno premisliti.

Komunikacija

Dobra izbira fizioterapevta se pokaže že ob prvem srečanju in s komunikacijskim pristopom. Pomembno je, da fizioterapevt sprašuje, posluša in opazuje. V celostnem pogledu pa vsekakor odtehta dobro počutje vas in vaših preferenc.

Potrebno je razčleniti, kateri fizioterapevt pride za vašo zdravstveno situacijo najbolj v poštev. Obstaja več različnih opcij:

Splošni fizioterapevt, ki nudi holističen pristop rehabilitacije. Za splošnega fizioterapevta se lahko odločite, kadar imate težave z bolečinami v križu, nevrološke motnje, pooperativno rehabilitacijo itn.

Ortopedski fizioterapevt je specializiran za področje mišično-skeletnega sistema, kar zajema poškodbe kosti, sklepov, mišic, ligamentov in tetiv. Primer fizioterapevtske ortopedske obravnave je npr. obravnava križnih vezi.

Športni fizioterapevt je dominanten na področju športnih poškodb. Temeljni cilj športnih fizioterapevtov je vrnitev športnika v njegovo športno disciplino s pravilno fizioterapevtsko obravnavo.

Pediatrični fizioterapevt je specializiran za fizioterapevtsko obravnavo otrok. Ukvarja se z gibalnim razvojem, (prirojenimi) nevrološkimi motnjami. Cilj pediatričnega fizioterapevta je izboljšanje motoričnih sposobnosti otrok in spodbujanje njihovega razvoja.

Geriatrični fizioterapevt se ukvarja s starejšimi osebami in deluje predvsem na vsesplošni funkcionalnosti telesa, izboljševanju ravnotežja in mobilnosti.

Nevrološki fizioterapevt skrbi za rehabilitacijo multiple skleroze, rehabilitacijo po možganski kapi, Parkinsonove bolezni itd. Z nevrološkim pristopom fizioterapije se izboljšajo motorične sposobnosti (predvsem fina motorika), koordinacija, mobilnost in splošno ravnotežje.

Ko poznate svoj izvor težave, se lažje odločite za optimalno izbiro fizioterapevta.

Glede na izbranega fizioterapevta je zmeraj pomembno, da se prepričate, ali so vse storitve, ki jih želite izkoristiti, na voljo. Na primer, da je za vašo problematiko zelo priporočljiva fizioterapija v bazenu. Iz tega razloga zmeraj iščite kvalitetne fizioterapevtske lokacije, ki ponujajo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se glede vaše težave lahko odločite za fizioterapijo na domu, to pomeni izjemno prilagodljivo priložnost. V podjetju FizioGib nudimo fizioterapevtske obravnave kar v udobju vašega doma.

Seveda je tudi pomembno, da veste, za katerega fizioterapevta se odločite, ko pretehtate, da bo fizioterapija na domu vaša optimalna rešitev. S to odločitvijo pa prihranite tudi pri odločitvi glede izbire lokacije, saj se vse obravnave odvijajo v vašem domu.

Na koncu je na vas, kako boste izpeljali rehabilitacijski proces, a zmeraj je možnost, da si premislite oziroma poiščete drugega fizioterapevta, če vam prvotna možnost ne ustreza.

Viri:

• Choose PT. 2023. Choosing your Physical Therapist. https://www.choosept.com/why-physical-therapy/choosing-your-physical-therapist.
• Sutter Health. Tips for Choosing a Physical Therapist. https://www.sutterhealth.org/services/physical-therapy-rehabilitation/tips-for-choosing-a-physical-therapist.

Invalidski voziček je naprava na ročni ali motorni pogon, ki je namenjena predvsem posamezniku z gibalno oviranostjo za premikanje v zaprtih prostorih ali na prostem.

Kakšno vrednost nosi invalidski voziček pri gibalno oviranih osebah?

Invalidski voziček je naprava na ročni ali motorni pogon, ki je namenjena predvsem posamezniku z gibalno oviranostjo za premikanje v zaprtih prostorih ali na prostem in v zaprtih prostorih. Posameznikom z gibalno oviranostjo je treba omogočiti uporabo invalidskih vozičkov in pripomočkov za gibanje na ročni pogon, tj. hodulj, bergel, palic, opornic ali drugih podobnih pripomočkov, namenjenih posameznikom z gibalno oviranostjo na vseh območjih, odprtih za promet pešcev.

Invalidski voziček je eden najpogosteje uporabljenih pripomočkov za spodbujanje mobilnosti in izboljšanje kakovosti življenja oseb, ki imajo težave pri hoji (npr. osebe s poškodbo hrbtenjače, ki ima za posledico kvadriplegijo ali paraplegijo, mišično distrofijo itd.). Mobilnost na invalidskem vozičku uporabnikom odpira možnosti za študij, delo, družbene dejavnosti in dostop do storitev, kot je zdravstvena oskrba. Poleg zagotavljanja mobilnosti ustrezen invalidski voziček koristi tudi fizičnemu zdravju in kakovosti življenja uporabnikov, saj pomaga zmanjšati pogoste težave, kot so preležanine, napredovanje deformacij, ter izboljša dihanje in prebavo.

Možnost uporabe invalidskega vozička je odvisna od posameznikovih potreb in želja. Obstajajo električni ali ročni vozički, ki pridejo v poštev pri naslednjih boleznih:

• paraliza,

• mišično-skeletne težave,

• zlomljene kosti,

• nevrološke težave,

• težave z ravnotežjem ali hojo,

• nezmožnost hoje itd.

Kako izbrati pravilen invalidski voziček?

Zasnova in uporabnost invalidskih vozičkov je ključna za uporabnika. Pomembno je popolno prileganje, saj je od tega odvisna sama drža telesa in udobnost med sedenjem. Pri izbiri optimalnega vozička se tako upoštevajo:

• telesno stanje,

• starost,

• višina telesa,

• moč mišic,

• življenjski slog,

• okolje, v katerem živi posameznik,

• osebne preference  itd.

Voziček se nato prilagodi glede na vse zgoraj zapisane iztočnice, kar pomeni dodatek naslonjala za roke, noge ipd.

Invalidski voziček in uporaba

Po pridobitvi invladiskega vozička je potrebna pravilna edukacija, ki jo izvedejo strokovni delavci. Posameznik pod strokovnim nadzorom poskusi tudi uporabo na različnih terenih, kot npr. na gladki podlagi, makadamu, ob robnikih itd.

Izvedba fizioterapije pri posamezniku na invalidskem vozičku

Fizioterapevtska obravnava na invalidskem vozičku se prilagodi in izvede na način, da je posamezniku prijetno, varno in udobno. Sestava obravnave zajema predvsem vaje in tehnike za izboljšanje sposobnosti ohranjanja sedečega položaja in sposobnosti upravljanja invalidskega vozička. Potrebno je krepiti mišice hrbta, trebuha in spodnje okončine. Zaradi dolgotrajnega monotonega položaja lahko namreč mišični tonus upade, pojavijo se lahko mišične kontrakture in zmanjšan obseg gibanja. Vse to se s pravilno fizioterapevtsko obravnavo lahko izboljša, vzdržuje in neguje.

V podjetju Fiziogib skrbimo za variacijo različnih stanj, zato nam stik s posamezniki na invalidskih vozičkih tudi ni tuj. Če vas zanima naše delo, pristop in odnos, potem nas kontaktirajte in ne odlašajte z odločitvijo. Z veseljem vam bomo pomagali, da boste usvojili vaš največji možni potencial.

Literatura

Amber Erickson Gabbey. 2016. Wheelchair Prescription. https://www.healthline.com/health/wheelchair-prescription.

Encompass Health. 2022. Defining Rehabilitation. What therapy might look like in a wheelchair. https://encompasshealth.com/inpatient-rehabilitation/resources-and-education/defining-rehab-wheelchair.

Ob prisotnosti artritisa (osteoartritisa in revmatoidnega artritisa), hudih zlomih kolka itn., se v nekaterih primerih za uspešno popravljeno stanje izkaže zamenjava kolka, ki je ena najpogostejših operacij v ortopediji. Z zamenjavo kolka pridobimo na stabilnosti sklepa, dobri gibljivosti in zmanjšani bolečini. V nadaljevanju vam predstavljamo vse pomembne informacije, ki jih morate vedeti pred zamenjavo kolka in po njej.

Anatomija kolčnega sklepa

Zamenjava kolka ali t.i. artroplastika je za strokovno osebje hitra rešitev do odprave bolečin v kolčnem sklepu. A izjemno pomembno je, da se prepozna in pravilno locira poškodovani del kosti. Kolčni sklep je drugi največji sklep v telesu (prvi je kolenski sklep). Kolčni sklep, ki je po svoji obliki kroglast sklep, sestavljata spodnja okončina in medenični obroč. Natančneje to pomeni glavica stegnenice in sklepna jamica na medenici. Na obeh površinah se nahaja hrustanec, ki skrbi za gladko in sinhrono gibanje sklepa. Kolčnica je kost, ki jo povezujejo tri kosti, in sicer črevnica, sednica in sramnica.

Do 20. in 25. leta se kosti popolnoma zarastejo, v otroštvu pa so med sabo povezane s hialinim hrustancem. Kljub temu da gre torej v odraslem obdobju gledano za eno kost, jo še vedno opisujemo s tremi omenjenimi kostmi. Na vsaki strani telesa se kolčnici povezujeta na sprednjem delu v sramnično zrast in tako skupaj s križnico in trtico tvorita medenico.

Ker je kolčni sklep mehansko gledano torej kroglast sklep, to pomeni, da omogoča gibanje v različnih smereh. Za gibanje v več smereh so odgovorne mišice in tetive, predvsem tetiva iliotibialni trakt, ki se skupaj z mišico tensor fascie latae pripenja na medenico.

Ligamenti v kolčnem sklepu

• Iliofemoralni ligament
• Pubofemoralni ligament
• Ishiofemoralni ligament

Kakšno zamenjavo kolka poznamo?

Cilj zamenjave kolka sloni predvsem na lajšanju bolečin zaradi poškodbe ali drugih težav v sklepu, izboljšanju delovanja sklepa in povečanju obsega gibljivosti. Potrebno je vedeti, kakšna zamenjava kolka je potrebna.

Obstajata dva načina zamenjave, in sicer popolna zamenjava in delna zamenjava.

Popolna zamenjava kolka, ki je hkrati tudi najpogosteje uporabljena tehnika, se opravi na način, da se v celoti zamenja glava stegnenice in sklepna jamica na medenici.

Pri delni zamenjavi kolka pa gre za nadomestitev le glave stegnenice, kar velikokrat pride v poštev pri primerih določenih vrst zlomov kolkov.

Nadomestek kolka zamenja umetni del, ki je lahko bodisi iz kovine, keramike ali plastike.

Doseg obolelega predela kolčnega sklepa se lahko doseže iz več strani, in sicer:

• od spredaj,
• s strani,
• od zadaj.

Od spredaj se kirurški rez opravi na sprednji strani stegna. Oseba leži na hrbtu. Ta položaj je izredno prednosten, saj gre za majhno tveganje za izpah, prav tako pa je okrevanje po samem procesu hitrejše kot pri ostalih dveh rezih.

S strani se kirurški rez opravi na zunanji strani kolka, tako da oseba leži na boku.

Od zadaj oziroma posteriorno je najpogostejši kirurški pristop za zamenjavo kolka. Glavna prednost tega pristopa namreč je, da se izognemo mišicam, ki izvajajo gib abdukcije kolka. Proces se izvede tako, da oseba leži na boku, kirurški rez pa se opravi vzdolž zunanje strani kolka.

Kakšni so simptomi, ki kažejo, da je potrebna zamenjava kolka?

Če se kakovost vašega življenja zaradi bolečin v predelu kolka poslabša in ste izkoristili že vse predhodne možnosti (tudi fizioterapijo), je kot zadnja rešitev morda ravno zamenjava kolka. Najpogostejša zamenjava kolka je potrebna zaradi obrabe. Obraba pomeni, da se hrustanec na obeh površinah (glava stegnenice in sklepna jamica na medenici) stanjša in s tem povzroča težave pri gibanju.

Simptomi, ki jih lahko opazite in so smernik, da se opravi zamenjava kolka, so:

• težave in bolečine pri gibanju,
• bolečina v sprednjem delu kolka,
• bolečina v zadnjici,
• zategnjenost kolka,
• bolečine v nogah,
• nezmožnost mirnega spanja,
• težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil (npr. obuvanje nogavic).

Pred zamenjavo kolka

Preden se začne kirurški poseg zamenjave kolka, je potrebno vedeti pacientovo celotno anamnezo, pregledati trenutne obsege gibljivosti v predelu kolka, preveriti mišično moč in izvesti krvno sliko ter rentgensko slikanje. Po potrebi se opravijo še drugi postopki.

Po kirurškem posegu

Velika večina ljudi se v domače okolje vrne že isti dan. Kasneje se postopoma začne izvajati intenzivna fizioterapija, saj le-ta pripomore k vrnitvi mišične moči in obsega gibljivosti. Posameznika se nauči tudi pravilna uporaba pripomočkov (bergle, hodulja, palice). Z napredovanjem terapije se lahko začne postopno povečevati teža oziroma prenašanje teže na nogo v procesu rehabilitacije, vse dokler se ne vrne sposobnost hoje brez pripomočkov. Pričakovan čas popolnoma uspešne rehabilitacije se lahko odvije v času treh mesecev.

Večina posameznikov se po zamenjavi kolka odlično počuti, a obstajajo tveganja, ki si jih je pred posegom potrebno zapomniti. Možni zapleti, ki se torej lahko pojavijo, so krvavitve, okužba, krvni strdki, poškodba živcev, dislokacija, stalna bolečina.

Zanimivost

Umetni kolk je statistično zabeleženo v telesu brez težav od 10 do 20 let. Nekateri o uporabi poročajo celo dlje. Z eno operacijo se lahko zamenja tako levi kot tudi desni kolk. Umetni del kolka se z leti lahko obrabi zaradi aktivnosti skozi vsak dan, in če se zgodi prevelika obraba, je umetni del ponovno potrebno menjati.

Povsem možno je, da bo vaš umetni kolk z detektorjem prepoznan na letališču. Umetni kolk nima magnetnih karakteristik, kar pomeni, da lahko brez težav uporabljate magnetno in elektro terapijo. Dovoljene so tudi grelne blazinice ipd.

Zamenjava kolka in fizioterapija

Sklepu lahko povrnemo funkcijo z ustreznim rehabilitacijskim planom na način, da povečamo elastičnost in moč obsklepnega tkiva. Okrevanje in rehabilitacija pomagata obnoviti gibljivost in tako pospešiti vrnitev k aktivnostim z manj bolečinami, zato je ključna takojšnja vrnitev v gibanje. Vaša motivacija in sodelovanje na fizioterapevtski obravnavi sta temeljnega pomena, če želite uspeh rehabilitacije izkusiti v hitrem času.

Kirurški poseg bo odpravil težave s sklepom, a mišična šibkost bo ostala. Cilj pooperativne rehabilitacije tako zajema zadovoljitev funkcionalnih potreb (npr. začeti z mobilizacijo), izboljšati mišično moč, gibljivost, prožnost in zmanjšati bolečino. Ker je zelo značilno, da se v stanju pred operacijo posameznik lahko znajde v veliki atrofiji mišic (stanje oslabljenih mišic in izguba mišične mase), se zaradi izgube moči samostojnost zmanjša in iz tega vidika je zelo pomembno, da se z rehabilitacijo začne takoj.

Primer fizioterapevtskega plana

1. FAZA REHABILITACIJE

Prvi dan po operaciji je naloga fizioterapevta edukacija, svetovanje in izobraževanje. Prvi dan se lahko začnejo izvajati vaje na postelji, in sicer vaje za cirkulacijo, vaje za zgornje okončine za spodbujanje delovanja srca ter vaje za vzdrževanje mišične moči na neoperirani nogi.

Drugi dan po operaciji se vaje na postelji lahko nadaljujejo, po potrebi se vključijo vaje za ravnotežje in spodbujanje sedenja na stolu.

Tretji dan po operaciji se še vedno spodbujajo vaje na postelji, a brez fizioterapevtove pomoči. Začne se postopno vključevanje hoje po stopnicah in kompleksnejši vzorci gibanja.

V obdobju prvih 6-ih tednov po operaciji je fokus na dosegu popolnega obsega gibanja, pridobitvi zadostne mobilnosti in prenehanju uporabe pripomočkov pri hoji. Predlagane terapevtske vaje v tem obdobju zajemajo prenos teže, izometrične vaje, vaje za vzpostavitev funkcionalnega vzorca hoje in uporaba hidroterapije, če se Trendelenburgov znak ne izboljša v tem času. Potrebno se je izogibati vajam, ki povečajo možnost za izpah kolka.

V prvih 6-ih tednih je ključen tudi položaj med spanjem. Priporočljiva je uporaba blazine med nogami in bočni položaj z zdravo stranjo na postelji. Obračanje je potrebno izpeljati pazljivo in ne sunkovito. Spanje na operiranem boku je možno, ko sami presodite, da bolečine niso več prisotne oziroma nekje v obdobju od 6 do 8 tednov po operaciji.

2. FAZA REHABILITACIJE

Po 6-ih tednih oziroma v t.i. drugi fazi rehabilitacije, fizioterapevt prične s progresivnim rehabilitacijskim planom. V prvih 6-ih tednih se torej pridobi optimalen obseg gibanja, na kar se v nadaljnjem obdobju lahko nadaljuje z vajami za ravnotežje, prožnost, vzdržljivost mišic. Fokus se daje tudi na vaje za hitrost, natančnost in koordinacijo (usklajenost gibanja). V drugi fazi se dela predvsem na kontroli in simetriji telesa, hoji brez pripomočkov, pridobitvi mišične moči predvsem na abduktorjih kolka. Predlaga se nadzorovan trening transferja telesa na tla in s tal, enako kot posedanje in vstajanje. Predlagajo se stabilizacijske vaje in uporaba sobnega kolesa.

Končna oziroma tretja faza se nadaljuje s postopno progresijo mišic, fizioterapevt stopnjuje vaje in s tem otežuje gibanje v kompleksne vzorce. Predlagane vaje so recimo: stoja iz dvonožne v enonožno, stoja na neravni podlagi, gibanje v več ravninah.

Ko se nadzorovan fizioterapevtski proces zaključi, se priporoča nadaljevanje z vajami in vsesplošno rekreacijo. Izjemno dobro je kolesarjenje, plavanje, golf, nordijska hoja itn.

Fizioterapija na domu

V podjetju FizioGib skrbimo za motiviranost in aktivno vrnitev v vaše vseživljenjske obveznosti brez bolečin. Ob izbiri našega podjetja za vašo rehabilitacijo po zamenjavi kolka smo v celotnem procesu z vami. Cilj nam je, da skozi obravnave dosegamo funkcionalnost ne samo obravnavanega področja (kolka), ampak celotnega telesa. Ker za vas poskrbimo kar v udobju vašega doma, ne odlašajte in si rezervirajte termin. Z veseljem vas bomo vodili od začetka do konca rehabilitacije. Pokličite, pišite ali izpolnite spletni obrazec.

Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases. 2020. Hip Replacement Surgery. https://www.niams.nih.gov/health-topics/hip-replacement-surgery.

Mayo Clinic. 2022. Hip replacement. https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/hip-replacement/about/pac-20385042.

Physiopedia. Total Hip Replacement. https://www.physio-pedia.com/Total_Hip_Replacement.

Če se srečujete z bolečinami v sklepih, jutranjo okorelostjo in ostalimi težavami v področju sklepov, lahko gre morda za artrozo, znano tudi pod imenom osteoartritis. Hrustanec pri artrozi izgine ali se poškoduje, zaradi česar se trenje na kost poveča. Poškodbe hrustanca so značilne v sklepih, ki se z leti lahko močno obrabijo. To so kolenski sklep, kolčni sklep in vratni del hrbtenice.

Artroza se pojavi zlasti, če opravljate delo, ki zahteva obremenjenost sklepov, ali če imate prekomerno telesno težo. Pojavi se tudi zaradi intenzivne uporabe sklepov med športom in je značilen pojav ob staranju. Je degenerativna sklepna bolezen, ki se brez ustrezno sestavljenega plana zdravljenja ne da lajšati.

Kakšna je razlika med artrozo in artritisom?

Artritis je vnetna bolezen, ki prizadene enega ali več sklepov po vsem telesu. Povzroča otekanje, bolečine in povišano telesno temperaturo na obolelih mestih, torej v področju sklepa. Pri artrozi gre za degenerativno stanje, povezano s staranjem.

Tarčni faktor pri artrozi je hrustanec, ki je spolzko tkivo (gelu podobna snov). Pokriva konce kosti, in ko se z leti stanjša ali celo izgine, povzroča izgubo gibljivosti sklepov in bolečine. Hrustanec je zgrajen iz 80 % vode, obdan pa je z vezivnim ogrodjem t.i. matriksom. Ker je hrustanec slabo prekrvavljen in presnovno manj dejaven, je s tega vidika bolj dovzeten za obrabo.

Sklepi, ki so odgovorni za prenašanje teže, so največkrat pri artrozi tarčni sklepi obolenja. To sta kolenska sklepa, kolčna sklepa, prav tako pa so bolj dovzetni za artrozo še sklepi, ki so v preteklosti že bili poškodovani.

Artroza je lahko posledica staranja, poškodbe ali dolgotrajne obrabe hrustanca v sklepih.

Artritis je lahko posledica poškodbe, okužbe, motenj imunskega sistema ali težav s prekomerno telesno težo.

Najpogostejšo obliko artritisa (osteoartritis) predstavlja artroza sklepov.

Zakaj artroza boli?

Ker hrustanec ni oživčen in nima niti krvnih žil, bi lahko trdili, da bolečina izhaja iz neznanih virov. A temu ni tako. Sklepna ovojnica, ki obdaja sklep, je izjemno oživčena in delci odmrlega hrustanca jo dražijo ter povzročajo vnetje. To pa povzroča močne nenadzorovane bolečine in iritacijo.

Simptomi, ki so značilni za artrozo, so:

• spontani, stresni zlomi,
• krvavitve v sklepih,
• stisnjeni živci,
• bolečina in togost v predelu sklepa (predvsem zjutraj in zvečer),
• zmanjšana gibljivost v sklepu,
• drgnjenje kost ob kost,
• otekanje okoli sklepa,
• deformacija in okvara funkcije,
• rdečica kože okoli prizadetih sklepov,
• bolečina, ki se pojavlja postopoma in se poslabša pri aktivnosti,
• zmanjšana mobilnost kolena in zato težje vstajanje npr. s stola, iz avta itn.

Artroza ima simptome, ki so skupni prav vsem vrstam artritisa. Simptome artroze pozna zelo malo posameznikov, t.j. 10 – 15 % ljudi, ki ima artrozo.

Če simptomov ne spremljate in ostajate v nepotrjeni diagnozi, je posledica nezdravljenja tudi velika težava s spanjem, nezmožnostjo opravljanja vsakodnevnih opravil in nenadzorovano povečanje telesne teže zaradi neaktivnosti.

Kaj povzroči artrozo?

Dejavniki, zaradi katerih se artroza hitreje pojavi, so:

• Prekomerna telesna teža, saj poveča pritisk na vse sklepe v telesu, še posebej na kolena. Artroza v kolenskem sklepu je zato najpogostejša.
• Dejavnosti, ki vključujejo monotone gibe in s tem preobremenitev (npr. gibi na delovnem mestu).
• Predhodne poškodbe sklepov (npr. športne poškodbe).
• Starost, saj se sposobnost obnavljanja hrustanca z leti zmanjšuje.
• Genska slika – podeduje se lahko nepravilna oblika kosti določenega sklepa.
• Spol – pri ženskah je artroza pogostejša kot pri moških, predvsem od 55. leta naprej.
• Ostale bolezni (npr. revmatični artritis) lahko hitreje vodijo do artroze.

Ker artrozo delimo na primarno in sekundarno razvijanje bolezni, je izjemno pomembno, da se poglobimo v zdravljenje tako primarne kot tudi sekundarne faze. Do primarne artroze pride zaradi preobremenitve sklepov (npr. s specifično aktivnostjo – enolični gibi v službenem času), medtem ko do sekundarne artroze pride zaradi poškodbe ali vnetnih bolezni sklepov.

Artroza – najpogosteje pojavljena v kolenu

Gonartroza ali artroza kolena je visoko prevalentna, saj se hrustanec v kolenskem sklepu hitro obrablja zaradi vseh sil, ki delujejo na sklep. Bolečine v kolenu so neizogiben pojav pri gonartrozi, a stopnjujejo se pri večjih obremenitvah (npr. daljša hoja).

Razvijanje artroze

Artroza je počasi napredujoča bolezen, a z vsakim napredovanjem se stopnjuje tudi faza razvijanja:

1. začetna faza – stanjšanje hrustanca,

2. zmerna faza – hrustanca ni več,

3. huda faza – hrustanca ni več, prisotni osteofiti.

Osteofiti so kostni izrastki v področju poškodovanega hrustanca. Ovirajo gibanje in funkcionalno gibalnost telesa. Nastanejo zaradi poškodovanega hrustanca, ki postaja zmeraj tanjši, tako bolezen doseže kostno tkivo. Proces se nadaljuje na kosteh in z rastjo osteofitov oteži mehaniko gibanja in s tem življenjski slog.

Ko pride do tretje faze razvijanja artroze in ko hrustanca ni več, pride do stanja, ko se kosti drgnejo druga ob drugo z manj absorpcijskimi učinki in povzročajo bolečine, otekline, zmanjšano sposobnost premikanja in togost v samem sklepu.

Kako preprečite napredovanje artroze?

Ključno za zaustavitev napredovanja artroze je prioritiziranje kvalitetnega življenjskega stila, kamor uvrščamo dnevno fizično aktivnost, ohranjanje zdravega odstotka telesne maščobe, uživanje prehrane z veliko kalcija in vitamina K.

Raziskave potrjujejo znatno izboljšanje stanja po dodajanju kolagena skupaj s kvalitetnim življenjskim slogom.

Posebnega zdravljenja za artrozo ni, zato je zdravljenje simptomatsko. Potrebno je spodbujati redno fizično aktivnost posameznika, ki je prioriteta zdravljenja. Lajšanje bolečine se začasno lahko omili z jemanjem analgetikov in po potrebi nesteroidnih protivnetnih zdravil.

Obutev je pri stanju artroze temeljna, kar pomeni, da udobni in mehki čevlji blažijo udarce, ki so storjeni s hojo.

V primeru, da opravljate poklic, ki zahteva sedeče delo, je dobro, da večkrat na dan vstanete in se razgibate. Pisarniški stol naj bo primerno podložen in s tega vidika dovolj udoben.

Vloga fizioterapije pri artrozi

Ker je aktivnost glavna sestavina za lajšanje težav pri artrozi, je optimalno sestavljen plan vadbe s strani fizioterapevtov ključnega pomena. V obdobju vnetja in hudih bolečin je priporočljivo nekaj dni mirovati in z aktivnostjo začeti postopoma. V takih primerih fizioterapevt najlažje oceni gibalno sposobnost in vrnitev v fizično aktivnost, kajti prekomerno mirovanje spet ni priporočljivo. Pred nadzorovano vadbo fizioterapevti s palpiranjem lokaliziramo mesto bolečine in tako odkrijemo še dodatne morebitne izbočenosti, oteklino, sposobnost gibljivosti itn.

Gibanje, podkrepljeno z nadzorom fizioterapevta, krepi mišice, ki ščitijo in razbremenijo oboleli sklep. Potrebno je izbrati prave vaje in vadbo prilagoditi posamezniku. Ob začetku nadzorovane vadbe je pomembno, da se telo začne segrevati z lažjo aktivnostjo (npr. hojo), da se bolečina ublaži.

Okrepljene mišice stabilizirajo vse okolne strukture, zmanjšujejo bolečine in olajšajo gibanje.

Poleg nadzorovane vadbe v poštev pridejo še blagodejni športi za artrozo, kot sta to kolesarjenje in plavanje. Prej kot se začne nadzorovana vadba, boljša je prognoza zdravljenja.

Uspešna pri artrozi je tudi uporaba opornice (npr. za koleno), ki poveča stabilnost kolena in s tem zmanjša bolečine. Opornica podpira muskulaturo v predelu kolena, podpira pogačico in celoten sklep z vsemi pripadajočimi strukturami. Obremenjevanje kolena je z opornico veliko lažje in brez konstantnega nadzora strokovnih delavcev varneje opravljeno.

Ko v poštev pride le še operacija…

Z operacijo je možno, da dobite nov sklep, ki bo zamenjal obrabljenega. Obstajajo še drugi postopki, ki so nekoliko manj invazivni, in sicer:

• artroskopija,
• postopek z matičnimi celicami,
• vbrizganje hialuronske kisline,
• oralno jemanje hialuronske kisline in glukozamina.

Pokličite nas in pomagali vam bomo odpraviti bolečine brez operacije!

V podjetju FizioGib skrbimo za celostno obravnavo posameznikov. Če imate bolečine v sklepu/ih zaradi artroze in ne veste, kako se lotiti zdravljenja, ne oklevajte in nas pokličite ali izpolnite spletni obrazec.

Smo fizioterapija na domu, kar pomeni, da za vas pridemo kar na domači naslov in vam prihranimo zapravljanje časa s prevozom.

FizioGib vam nudi udobje, varnost, kvaliteto in prijaznost. 

Viri

Mid Atlantic Orthopedic Associates. 2021. What is Arthrosis and How Can You Treat It. https://www.midatlanticorthonj.com/what-is-arthrosis-and-how-can-you-treat-it/.

Tankred Wegener in Niels-Peter Lüpke. 2003. Treatment of patients with arthrosis of hip or knee with an aqueous extract of Devil’s Claw (Harpagophytum procumbens DC). https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ptr.1322.