Ob prisotnosti artritisa (osteoartritisa in revmatoidnega artritisa), hudih zlomih kolka itn., se v nekaterih primerih za uspešno popravljeno stanje izkaže zamenjava kolka, ki je ena najpogostejših operacij v ortopediji. Z zamenjavo kolka pridobimo na stabilnosti sklepa, dobri gibljivosti in zmanjšani bolečini. V nadaljevanju vam predstavljamo vse pomembne informacije, ki jih morate vedeti pred zamenjavo kolka in po njej.
Anatomija kolčnega sklepa
Zamenjava kolka ali t.i. artroplastika je za strokovno osebje hitra rešitev do odprave bolečin v kolčnem sklepu. A izjemno pomembno je, da se prepozna in pravilno locira poškodovani del kosti. Kolčni sklep je drugi največji sklep v telesu (prvi je kolenski sklep). Kolčni sklep, ki je po svoji obliki kroglast sklep, sestavljata spodnja okončina in medenični obroč. Natančneje to pomeni glavica stegnenice in sklepna jamica na medenici. Na obeh površinah se nahaja hrustanec, ki skrbi za gladko in sinhrono gibanje sklepa. Kolčnica je kost, ki jo povezujejo tri kosti, in sicer črevnica, sednica in sramnica.
Do 20. in 25. leta se kosti popolnoma zarastejo, v otroštvu pa so med sabo povezane s hialinim hrustancem. Kljub temu da gre torej v odraslem obdobju gledano za eno kost, jo še vedno opisujemo s tremi omenjenimi kostmi. Na vsaki strani telesa se kolčnici povezujeta na sprednjem delu v sramnično zrast in tako skupaj s križnico in trtico tvorita medenico.
Ker je kolčni sklep mehansko gledano torej kroglast sklep, to pomeni, da omogoča gibanje v različnih smereh. Za gibanje v več smereh so odgovorne mišice in tetive, predvsem tetiva iliotibialni trakt, ki se skupaj z mišico tensor fascie latae pripenja na medenico.
Ligamenti v kolčnem sklepu
- Iliofemoralni ligament
- Pubofemoralni ligament
- Ishiofemoralni ligament
Kakšno zamenjavo kolka poznamo?
Cilj zamenjave kolka sloni predvsem na lajšanju bolečin zaradi poškodbe ali drugih težav v sklepu, izboljšanju delovanja sklepa in povečanju obsega gibljivosti. Potrebno je vedeti, kakšna zamenjava kolka je potrebna.
Obstajata dva načina zamenjave, in sicer popolna zamenjava in delna zamenjava.
Popolna zamenjava kolka, ki je hkrati tudi najpogosteje uporabljena tehnika, se opravi na način, da se v celoti zamenja glava stegnenice in sklepna jamica na medenici.
Pri delni zamenjavi kolka pa gre za nadomestitev le glave stegnenice, kar velikokrat pride v poštev pri primerih določenih vrst zlomov kolkov.
Nadomestek kolka zamenja umetni del, ki je lahko bodisi iz kovine, keramike ali plastike.
Doseg obolelega predela kolčnega sklepa se lahko doseže iz več strani, in sicer:
- od spredaj,
- s strani,
- od zadaj.
Od spredaj se kirurški rez opravi na sprednji strani stegna. Oseba leži na hrbtu. Ta položaj je izredno prednosten, saj gre za majhno tveganje za izpah, prav tako pa je okrevanje po samem procesu hitrejše kot pri ostalih dveh rezih.
S strani se kirurški rez opravi na zunanji strani kolka, tako da oseba leži na boku.
Od zadaj oziroma posteriorno je najpogostejši kirurški pristop za zamenjavo kolka. Glavna prednost tega pristopa namreč je, da se izognemo mišicam, ki izvajajo gib abdukcije kolka. Proces se izvede tako, da oseba leži na boku, kirurški rez pa se opravi vzdolž zunanje strani kolka.
Kakšni so simptomi, ki kažejo, da je potrebna zamenjava kolka?
Če se kakovost vašega življenja zaradi bolečin v predelu kolka poslabša in ste izkoristili že vse predhodne možnosti (tudi fizioterapijo), je kot zadnja rešitev morda ravno zamenjava kolka. Najpogostejša zamenjava kolka je potrebna zaradi obrabe. Obraba pomeni, da se hrustanec na obeh površinah (glava stegnenice in sklepna jamica na medenici) stanjša in s tem povzroča težave pri gibanju.
Simptomi, ki jih lahko opazite in so smernik, da se opravi zamenjava kolka, so:
- težave in bolečine pri gibanju,
- bolečina v sprednjem delu kolka,
- bolečina v zadnjici,
- zategnjenost kolka,
- bolečine v nogah,
- nezmožnost mirnega spanja,
- težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil (npr. obuvanje nogavic).
Pred zamenjavo kolka
Preden se začne kirurški poseg zamenjave kolka, je potrebno vedeti pacientovo celotno anamnezo, pregledati trenutne obsege gibljivosti v predelu kolka, preveriti mišično moč in izvesti krvno sliko ter rentgensko slikanje. Po potrebi se opravijo še drugi postopki.
Po kirurškem posegu
Velika večina ljudi se v domače okolje vrne že isti dan. Kasneje se postopoma začne izvajati intenzivna fizioterapija, saj le-ta pripomore k vrnitvi mišične moči in obsega gibljivosti. Posameznika se nauči tudi pravilna uporaba pripomočkov (bergle, hodulja, palice). Z napredovanjem terapije se lahko začne postopno povečevati teža oziroma prenašanje teže na nogo v procesu rehabilitacije, vse dokler se ne vrne sposobnost hoje brez pripomočkov. Pričakovan čas popolnoma uspešne rehabilitacije se lahko odvije v času treh mesecev.
Večina posameznikov se po zamenjavi kolka odlično počuti, a obstajajo tveganja, ki si jih je pred posegom potrebno zapomniti. Možni zapleti, ki se torej lahko pojavijo, so krvavitve, okužba, krvni strdki, poškodba živcev, dislokacija, stalna bolečina.
Zanimivost
Umetni kolk je statistično zabeleženo v telesu brez težav od 10 do 20 let. Nekateri o uporabi poročajo celo dlje. Z eno operacijo se lahko zamenja tako levi kot tudi desni kolk. Umetni del kolka se z leti lahko obrabi zaradi aktivnosti skozi vsak dan, in če se zgodi prevelika obraba, je umetni del ponovno potrebno menjati.
Povsem možno je, da bo vaš umetni kolk z detektorjem prepoznan na letališču. Umetni kolk nima magnetnih karakteristik, kar pomeni, da lahko brez težav uporabljate magnetno in elektro terapijo. Dovoljene so tudi grelne blazinice ipd.
Zamenjava kolka in fizioterapija
Sklepu lahko povrnemo funkcijo z ustreznim rehabilitacijskim planom na način, da povečamo elastičnost in moč obsklepnega tkiva. Okrevanje in rehabilitacija pomagata obnoviti gibljivost in tako pospešiti vrnitev k aktivnostim z manj bolečinami, zato je ključna takojšnja vrnitev v gibanje. Vaša motivacija in sodelovanje na fizioterapevtski obravnavi sta temeljnega pomena, če želite uspeh rehabilitacije izkusiti v hitrem času.
Kirurški poseg bo odpravil težave s sklepom, a mišična šibkost bo ostala. Cilj pooperativne rehabilitacije tako zajema zadovoljitev funkcionalnih potreb (npr. začeti z mobilizacijo), izboljšati mišično moč, gibljivost, prožnost in zmanjšati bolečino. Ker je zelo značilno, da se v stanju pred operacijo posameznik lahko znajde v veliki atrofiji mišic (stanje oslabljenih mišic in izguba mišične mase), se zaradi izgube moči samostojnost zmanjša in iz tega vidika je zelo pomembno, da se z rehabilitacijo začne takoj.
Primer fizioterapevtskega plana
1. FAZA REHABILITACIJE
Prvi dan po operaciji je naloga fizioterapevta edukacija, svetovanje in izobraževanje. Prvi dan se lahko začnejo izvajati vaje na postelji, in sicer vaje za cirkulacijo, vaje za zgornje okončine za spodbujanje delovanja srca ter vaje za vzdrževanje mišične moči na neoperirani nogi.
Drugi dan po operaciji se vaje na postelji lahko nadaljujejo, po potrebi se vključijo vaje za ravnotežje in spodbujanje sedenja na stolu.
Tretji dan po operaciji se še vedno spodbujajo vaje na postelji, a brez fizioterapevtove pomoči. Začne se postopno vključevanje hoje po stopnicah in kompleksnejši vzorci gibanja.
V obdobju prvih 6-ih tednov po operaciji je fokus na dosegu popolnega obsega gibanja, pridobitvi zadostne mobilnosti in prenehanju uporabe pripomočkov pri hoji. Predlagane terapevtske vaje v tem obdobju zajemajo prenos teže, izometrične vaje, vaje za vzpostavitev funkcionalnega vzorca hoje in uporaba hidroterapije, če se Trendelenburgov znak ne izboljša v tem času. Potrebno se je izogibati vajam, ki povečajo možnost za izpah kolka.
V prvih 6-ih tednih je ključen tudi položaj med spanjem. Priporočljiva je uporaba blazine med nogami in bočni položaj z zdravo stranjo na postelji. Obračanje je potrebno izpeljati pazljivo in ne sunkovito. Spanje na operiranem boku je možno, ko sami presodite, da bolečine niso več prisotne oziroma nekje v obdobju od 6 do 8 tednov po operaciji.
2. FAZA REHABILITACIJE
Po 6-ih tednih oziroma v t.i. drugi fazi rehabilitacije, fizioterapevt prične s progresivnim rehabilitacijskim planom. V prvih 6-ih tednih se torej pridobi optimalen obseg gibanja, na kar se v nadaljnjem obdobju lahko nadaljuje z vajami za ravnotežje, prožnost, vzdržljivost mišic. Fokus se daje tudi na vaje za hitrost, natančnost in koordinacijo (usklajenost gibanja). V drugi fazi se dela predvsem na kontroli in simetriji telesa, hoji brez pripomočkov, pridobitvi mišične moči predvsem na abduktorjih kolka. Predlaga se nadzorovan trening transferja telesa na tla in s tal, enako kot posedanje in vstajanje. Predlagajo se stabilizacijske vaje in uporaba sobnega kolesa.
Končna oziroma tretja faza se nadaljuje s postopno progresijo mišic, fizioterapevt stopnjuje vaje in s tem otežuje gibanje v kompleksne vzorce. Predlagane vaje so recimo: stoja iz dvonožne v enonožno, stoja na neravni podlagi, gibanje v več ravninah.
Ko se nadzorovan fizioterapevtski proces zaključi, se priporoča nadaljevanje z vajami in vsesplošno rekreacijo. Izjemno dobro je kolesarjenje, plavanje, golf, nordijska hoja itn.
Fizioterapija na domu
V podjetju FizioGib skrbimo za motiviranost in aktivno vrnitev v vaše vseživljenjske obveznosti brez bolečin. Ob izbiri našega podjetja za vašo rehabilitacijo po zamenjavi kolka smo v celotnem procesu z vami. Cilj nam je, da skozi obravnave dosegamo funkcionalnost ne samo obravnavanega področja (kolka), ampak celotnega telesa. Ker za vas poskrbimo kar v udobju vašega doma, ne odlašajte in si rezervirajte termin. Z veseljem vas bomo vodili od začetka do konca rehabilitacije. Pokličite, pišite ali izpolnite spletni obrazec.
Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič
Viri
National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases. 2020. Hip Replacement Surgery. https://www.niams.nih.gov/health-topics/hip-replacement-surgery.
Mayo Clinic. 2022. Hip replacement. https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/hip-replacement/about/pac-20385042.
Physiopedia. Total Hip Replacement. https://www.physio-pedia.com/Total_Hip_Replacement.
