Okvare možganov in fizioterapija

Okvare možganov, kot je možganska kap pogosto preprečite. Če pa pa vas okvara doleti, pa vam stanje izboljšuje fizioterapija.

Okvare možganov so v večini primerov neizogibne po določeni poškodbi možganov, in tudi, kadar pride do bolezni le teh. Bolezni in poškodbe možganov delimo na:

Vaskularne – žilne bolezni

• Možganska kap,

• subarahnoidalne krvavitve zaradi anevrizme,

• subduralna krvavitev,

• ekstraduralna krvavitev.

Infekcije

• Meningitis,

• encefalitis,

• epiduralni absces.

Strukturalne okvare

• Cerebralna paraliza,

• tumor,

• poškodbe možganov, ki jih delimo glede na čas po poškodbi, obseg poškodbe, težavnost poškodbe.

Kljub temu, da imajo zgoraj navedene okvare možganov isti naslov, so si v podnaslovih lahko zelo različne. Eden od dejavnikov je že sam nastanek poškodbe in nato tudi posledice oz. okvare, ki so za posamezne tipe poškodb/okvar značilne.

Vsem posledicam možganskih okvar je skupno, da so odvisne od področja in obsega okvarjenih možganov, starosti posameznika in pa tudi drugih dejavnikov. Posledice poškodb so lahko vidne neposredno, včasih pa so nam opazne šele kasneje in jih zaznamo zgolj v določenih situacijah posameznikovega odzivanja in doživljanja sveta in okolice.

Kako jih preprečiti?

Medvretenčna ploščica med dvema vretencema deluje kot blažilec sil na hrbtenico (predvsem v ledvenem delu).

Okvare možganov je v določeni meri možno preprečiti. V ta segment okvar sodi možganska kap, pri kateri lahko s pravilnim medikamentoznim zdravljenjem visokega pritiska, holesterola… vplivamo na zmanjšano tveganje, preprečimo nastanek kapi. Prav tako lahko vplivamo na svoje navade, gibanje, prehrano…

Seveda pa smo v sklop okvar možganov šteli tudi vrste nezgod, na katere nimamo vpliva in jih lahko preprečimo zgolj s previdnostjo.

Kako okvare možganov zdravi fizioterapija?

Ključnega pomena pri zdravljenju okvar možganov je zgodnja rehabilitacija, saj so možgani že v akutni fazi pripravljeni na reorganizacijo. Takoj po postavljeni medicinski diagnozi je potrebno začeti z rehabilitacijo. Če stanje bolnika dopušča, je pomembna zgodnja aktivacija, praviloma že drugi dan po okvari možganov. Član rehabilitacijskega tima se vključi v skladu s potrebami in bolnikovimi zmožnostmi. Pozornost je v prvih dneh usmerjena na zdravljenje primarnih posledic in preprečevanje sekundarnih. Stimulacija posameznika preko stopal, dlani in sicer preko telesa močno vpliva na strukturo možganov. Vplivati moramo na vsa čutila. Učenje mora biti nepretrgano, potrebnih je veliko število ponovitev (motorično učenje) in izzivov, ki morajo biti kognitivno težavni.

Sama opažam, da je pri vseh pacientih (ne samo s poškodbo glave) zelo bistveno, da jim ne ubijaš upanja. Velikokrat smo se ljudje zmožni potruditi preko vseh meja za doseganje določenih, nemogočih ciljev. Upanje je volja. S stimulativnim okoljem, primernimi in spodbudnimi odnosi, primerno terapijo se da zares veliko doseči (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Soočanje z okvaro možganov je proces, ki močno prizadene posameznika, svojce in najbližje. Gre za dolgotrajen in zapleten proces, katerega izid ni vedno znan.

V fizioterapiji se pri rehabilitaciji takšnih bolnikov poslužujemo nevroloških  tehnik, ortopedskih tehnik, tehnik manipulacije sklepov, živčevja, fascij idr.

Končni cilj vsake rehabilitacije je razvoj preostalega potenciala organizma do take mere, ki zagotavlja optimalno vključitev poškodovanega ali bolnega v delovno okolje.

Rehabilitacija je del zdravljenja, za katerega je znano, da bolniku omogoči živeti bolje, z manjšo prizadetostjo in dlje (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Okvare možganov uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Zanimivost

V nekaterih primerih okvare možganov lahko pride do slabšega spomina ali popolne izgube spomina. Amnezija je stanje, ki pomeni izgubo spomina, a posameznik še vedno ve kdo je. Slabši spomin se kaže pri preteklih dogodkih, izkušnjah itn. Pojavijo se lahko tudi težave pri učenju novih (kompleksnih) informacij. Obstaja tako prehodna, kot tudi trajna amnezija. Posebnega zdravljenja za to ni, lahko pa se zdravljenje usmeri v vzok, ki to povzroča. Dobra preventiva lahko pripomore k izogibu okvar možganov. Med njo štejemo:

• uporaba čelade pri kolesarjenju,
• izogibanju alkoholu,
• vanostni pas pri vožnji z avtomobilom,
• aktiven, a previden življenjski slog itn.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

Mayo Clinic. Amnesia. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/amnesia/symptoms-causes/syc-20353360.