Zvin gležnja in fizioterapevtski pristop

Zvin gležnja se neizogibno in največkrat pojavlja pri raznih športih. Ko gleženj nerodno rotira ali se zvrne, je poškodba vezi lahko resna posledica. Statistika poroča o pojavnosti zvina gležnja od 10 do 30 % pri vseh športih, a pri nekaterih športnih panogah je ta poškodba še posebej izrazita. Pri kar 40 % posameznikov se poškodba pojavi pri alpinizmu, odbojki, med igranjem košarke in tudi med tekom in/ali hitro hojo. Zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb v predelu gležnja in največkrat zajame poškodbo na zunanji strani gležnja in/ali v področju sprednjega talofibularnega ligamenta.

Zvin gležnja

Pretrgane vezi v gležnju so neizogibna posledica poškodbe. Da boste razumeli, kako se zvin gležnja pojavi, vam najprej predstavljamo osnovne informacije o anatomiji gležnja.

Kosti in sklepi

Golenica, mečnica, 7 nartnih kosti, stopalnice in prstnice tvorijo stopalo. Sklepa sta zgornji skočni in spodnji skočni sklep.

Gleženj sestavljata golenica in mečnica, ki ležita na petnici in skočnici. Celotno stopalo sestavlja 26 kosti. Gibi, ki so možni v predelu stopala, so:

  • plantarna fleksija (dvig na prste),

  • dorzifleksija (dvig na peto),

Gibi v gležnju

  • inverzija (obračanje stopala navznoter),

  • everzija (obračanje stopala navzven).

Anatomija gležnja - razlaga za zvin gležnja

Ligamenti gležnja

Ligamenti so stabilizatorji, ki preprečujejo prekomerne gibe (gibe izven optimalnega obsega gibanja). Zvin se pojavi, kadar so vezi oziroma ligamenti prisiljeni preseči svoj običajen obseg gibanja, saj se na ta način poškodujejo. Ligamenti v predelu gležnja so:

  1. sprednji talofibularni ligament (povezuje skočnico in mečnico na zunanji strani gležnja),

  2. kalkaneofibularni ligament (povezuje mečnico in petnico),

  3. zadnji talofibularni ligament (stabilizira zadnji del gležnja).

Mišice v področju gležnja:

  1. m. gastrocnemius
  2. m. soleus
  3. m. tibialis posterior
  4. m. tibialis anterior
  5. m. peroneus longus
  6. m. peroneus brevis
  7. m. flexor hallucis longus
  8. m. flexor digitorum longus
  9. m. extensor hallucis longus
  10. m. extensor digitorum longus

Simptomi, ki se pojavijo ob zvinu gležnja:

  • bolečina, še posebej ob prenosu teže na poškodovani gleženj,
  • občutljivost ob dotiku,
  • oteklina,
  • modrica,
  • zmanjšan obseg gibljivosti,
  • nestabilnost,
  • zvok pokanja v gležnju med hojo.

Zvin gležnja in vzroki

Zvin se pojavi, ko se gleženj prisilno premakne iz svojega optimalnega položaja in zaradi tega se ena ali več vezi raztegne, natrga ali pretrga.

Do zvina pa ne pride le med športno aktivnostjo, ampak tudi med padci, nerodnimi pristanki na stopalo po skakanju in/ali pri hoji po neravni površini.

Vrste zvina gležnja

Zvin gležnja najpogosteje delimo na blag, zmeren ali hud.

Blagi zvin

Pri blagem zvinu gležnja običajno pride do mikroskopskih raztrganin vezivnih vlaken, običajno sprednje talofibularne vezi. Pride do rahle občutljivosti in otekline okoli gležnja, ki običajno izzveni v 5 – 14 dneh.

Zmerni zvin

Zmerni zvin pomeni, kadar pride do delne raztrganine sprednje talofibularne vezi in delne raztrganine kalkaneofibularne vezi. Pojavi se zmerna občutljivost z oteklino okoli gležnja. Rehabilitacijski čas za zmeren zvin gležnja je običajno od 2 do 3 tedne.

Hudi zvin

Pri hudem zvinu gležnja je raztrganina neizogibna, pride celo do popolne raztrganine sprednje talofibularne vezi, kalkaneofibularne vezi in zadnje talofibularne vezi. Pojavi se velika občutljivost in oteklina z bolečino okoli gležnja. Rehabilitacijski čas traja od 3 tedne in vse do 12 tednov ali celo dlje.

Kljub temu da si predvsem blagi zvini gležnja opomorejo kar sami, so raziskave pokazale, da imajo posamezniki v prihodnosti manj težav z gležnji in ponovnimi poškodbami, če se že pri prvi poškodbi, pa naj bo to blaga ali huda, odločijo za strokovno nadzorovano pomoč, kot je to fizioterapija.

Zvin gležnja in delitev glede na lokacijo

  1. Lateralni zvin gležnja

  2. Medialni zvin gležnja

  3. Visoki zvin gležnja ali poškodba sindesmoze

Ko pride do zvina, se najpogosteje zgodi lateralni oziroma zunanji zvin gležnja. Poškodujejo se ligamenti na zunanji strani, in sicer kalkaneofibularni ligament ali zadnji talofibularni ligament.

Pri medialnem zvinu gležnja pride do poškodbe ligamentov na notranji strani gležnja in to je predvsem deltoidni ligament. Ker je ta poškodba redkejša, je čas rehabilitacije nekoliko daljši kot pri ostalih zvinih.

Notranji zvin gležnja

Visoki zvin gležnja je poškodba sindesmoze, to je struktura, ki povezuje golenico in mečnico.

Dejavniki tveganja za nastanek zvina gležnja

Najpomembnejši dejavniki tveganja, ki povzročijo zvin gležnja, so:

  • omejen obseg gibanja v predelu gležnja,
  • zmanjšana propriocepcija (zavedanje telesa v prostoru) gležnja,
  • slabše ravnotežje,
  • zmanjšana mišična moč,
  • prenizek indeks telesne mase,
  • športne discipline, ki zahtevajo prekomerno skakanje, kotaljenje itn.,
  • predhodna poškodba,
  • slaba telesna pripravljenost,
  • neustrezna obutev.

Zgoraj našteti dejavniki lahko zmanjšajo zmožnost dinamičnih stabilizatorjev gležnja (ligamenti, mišice), zaradi česar hitreje pride do poškodb predvsem na zunanji strani gležnja.

Pristopi zdravljenja zvina gležnja

Stopalo - rehabilitacija in aktivnost

Za lažji pregled lahko pristop zdravljenja razdelimo v 4 faze in v vsaki fazi vzpostavimo različen rehabilitacijski plan.

Faza 1

Fazo 1 lahko imenujemo tudi akutna faza in traja prve 3 dni. Fizioterapevtski plan v fazi 1 se lahko osnuje na RICE pristopu, ki pomeni:

R-rest: počitek,

I-ice: hlajenje,

C-compression: kompresija,

E-elevation: dvig poškodovanega uda.

RICE tehnika se uporablja kot ena izmed konzervativnih metod zdravljenja, ki se najbolje odrazi v kombinaciji s pristopom fizioterapije v smislu izvajanja strukturirane vadbe.

Cilj prve faze je zmanjšanje otekline, bolečine in izboljšanje cirkulacije.

Faza 2

Faza 2 traja do 2 tedna. V tej fazi fizioterapevtski plan sloni na nadaljevalni uporabi ledu za zmanjšanje otekline in bolečine. Izvaja se mobilizacija sklepov, povečuje se obseg gibljivosti sklepov in ciljno se izvaja napredovanje pri treningu hoje. Če so v uporabi pripomočki za pomoč pri hoji, se le-ti postopno začnejo umikati, tako da se sugerira samostojna hoja.

Cilj druge faze je zmanjšati oteklino in bolečino, izboljšati fleksibilnost in obseg gibljivosti ter vrniti vzorce hoje brez pripomočkov.

Faza 3

V fazi 3, ki traja od 2. in vse do 6. tedna, se prične postopna krepitev in živčno – mišični nadzor. Nadaljuje se sklepna mobilizacija in izvajanje tehnik za povečanje fleksibilnosti. Prične se z vajami za krepitev mišic. Vaje se lahko kreirajo tudi s pripomočki (uteži, trakovi, ravnotežna blazina itd.). Pomembno je, da posameznik začne z dejavnostmi, ki pripomorejo k povečanju vzdržljivosti, kot so plavanje, kolesarjenje, hoja, trening z utežmi itd.

Cilj tretje faze je vrnitev optimalnega obsega gibljivosti sklepov, izboljšanje mišične moči in vzdržljivosti. V 3. fazi se fokus daje na izboljšanje propriocepcije, ki torej pomeni zagotavljanje zavedanja gibanja.

Faza 4

V zadnji fazi je prioriteta na vrnitvi v šport oziroma v prvotno življenjsko rutino brez bolečin. Obdobje 4. faze traja od 6 tednov naprej. Fizioterapevtski plan se osnuje na postopni vadbi za krepitev in vzdržljivost, koordinacijo in agilnost.

Cilj je nadaljevati principe 3. faze, a vzpostaviti večjo progresivnost.

Če se pri zvinu gležnja ne ukrepa pravočasno ali se sploh ne vzpostavi rehabilitacijski plan pod nadzorom fizioterapevtov, je večja verjetnost za razvoj kronične nestabilnosti v gležnju, kar pomeni šibkost mišic in stalna nesigurnost pri ravnotežju. Rehabilitacijo gležnja je potrebno začeti takoj, saj v primeru odlašanja poškodba ne izzveni v celoti in lahko pusti dolgotrajne posledice.

Ali je za zvin gležnja potrebna operacija?

Zelo redki primeri so, ki po poškodbi gležnja zahtevajo operativni poseg. Operativni poseg pri zvinu gležnja pogosto vključuje popravek pri ligamentih. Če pride do operativnega posega, je pooperativna rehabilitacija ključnega pomena za ponovno vzpostavitev optimalne funkcionalnosti gležnja.

Preventiva in preprečevanje ponovne poškodbe

  • Krepitev mišic v predelu stopala.
  • Funkcionalne vaje za razvijanje hitrosti, ravnotežja, koordinacije (usklajenosti gibanja) in splošne mišične moči.
  • Ustrezna obutev, zlasti pri kronični nestabilnosti telesa. Nošenje obutve z visoko peto se odsvetuje.
  • Uporaba opornice za področje gležnja, ki je nestabilen.
  • Segrevanje mišic z raztezanjem pred pričetkom fizične aktivnosti.

Za posameznike s potrjenim zvinom gležnja je izjemno pomembno, da se rehabilitacija izvaja pod strokovnim nadzorom, saj se rezultati le tako dosežejo v optimalno hitrem času. Vadbeni rehabilitacijski plan je torej sestavljen iz živčno-mišičnih in proprioceptivnih vaj.

Fizioterapevtski plan

Če se rehabilitacijski plan začne v akutni fazi primerno izvajati, se poškodba lahko garantirano sanira in stanje vrne v normalo. Strokovno nadzorovana vadba privede do izboljšanja moči, propriocepcije, hitrejše vrnitve na delovno mesto in šport v primerjavi z izvajanjem vadbe brez nadzora in vodenja. Do hitrejšega izboljšanja stanja pride tudi z uporabo manualne mobilizacije, ki jo izvaja fizioterapevt.

Fizioterapija in mobilizacija gležnja

Rehabilitacijski plan, ki vključuje vaje koordinacije (usklajenosti gibanja) in ravnotežja, dokazano preprečuje ponavljajoče se zvine gležnja. Če trenutno oklevate z rehabilitacijo gležnja, ne pustite stanja poškodbe neobravnavanega, ampak nas pokličite in pomagali vam bomo. V podjetju FizioGib nudimo kvalitetno obravnavo. Da prihranimo vaš čas, pridemo kar na vaš domači naslov. Sestavili bomo rehabilitacijski plan in vas nadzorovano vodili do zastavljenih ciljev.

Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Fong, Daniel Tik-Pui, Youlian Hong, Lap-Ki Chan, Patrick Shu-Hang Yung in Kai-Ming Chan. 2007. A systematic review on ankle injury and ankle sprain in sports. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17190537/.

Vuurberg, Gwendolyn, Alexander Hoorntje, Lauren M Wink, Brent F W van der Doelen, Michel P van den Bekerom, Rienk Dekker, C Niek van Dijk, Rover Krips, Masja C M Loogman, Milan L Ridderikhof, Frank F Smithuis, Sjoerd A S Stufkens, Evert A L M Verhagen, Rob A de Bie in Gino M M J Kerkhoffs. 2018. Diagnosis, treatment and prevention of ankle sprains: update of an evidence-based clinical guideline. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29514819/.

Massachusetts General Hospital, Orthopaedics, Physical Therapy. Physical Therapy Guidelines for lateral Ankle Sprain. https://www.massgeneral.org/assets/mgh/pdf/orthopaedics/foot-ankle/pt-guidelines-for-ankle-sprain.pdf.

Sportsinjuryclinic. 2022. Foot and Ankle Muscles. https://www.sportsinjuryclinic.net/sport-injuries/ankle-pain/foot-ankle-muscles.

Mayo Clinic. 2022. Sprained ankle. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/sprained-ankle/symptoms-causes/syc-20353225.

/by

Okvare možganov in fizioterapija

,

Okvare možganov, kot je možganska kap pogosto preprečite. Če pa pa vas okvara doleti, pa vam stanje izboljšuje fizioterapija.

Okvare možganov so v večini primerov neizogibne po določeni poškodbi možganov, in tudi, kadar pride do bolezni le teh. Bolezni in poškodbe možganov delimo na:

Vaskularne – žilne bolezni

  • Možganska kap,

  • subarahnoidalne krvavitve zaradi anevrizme,

  • subduralna krvavitev,

  • ekstraduralna krvavitev.

Poškodbe možganov

Infekcije

  • Meningitis,

  • encefalitis,

  • epiduralni absces.

Strukturalne okvare

  • Cerebralna paraliza,

  • tumor,

  • poškodbe možganov, ki jih delimo glede na čas po poškodbi, obseg poškodbe, težavnost poškodbe.

Kljub temu, da imajo zgoraj navedene okvare možganov isti naslov, so si v podnaslovih lahko zelo različne. Eden od dejavnikov je že sam nastanek poškodbe in nato tudi posledice oz. okvare, ki so za posamezne tipe poškodb/okvar značilne.

Vsem posledicam možganskih okvar je skupno, da so odvisne od področja in obsega okvarjenih možganov, starosti posameznika in pa tudi drugih dejavnikov. Posledice poškodb so lahko vidne neposredno, včasih pa so nam opazne šele kasneje in jih zaznamo zgolj v določenih situacijah posameznikovega odzivanja in doživljanja sveta in okolice.

Kako jih preprečiti?

preprečiti okvar možganov

Medvretenčna ploščica med dvema vretencema deluje kot blažilec sil na hrbtenico (predvsem v ledvenem delu).

Okvare možganov je v določeni meri možno preprečiti. V ta segment okvar sodi možganska kap, pri kateri lahko s pravilnim medikamentoznim zdravljenjem visokega pritiska, holesterola… vplivamo na zmanjšano tveganje, preprečimo nastanek kapi. Prav tako lahko vplivamo na svoje navade, gibanje, prehrano…

Seveda pa smo v sklop okvar možganov šteli tudi vrste nezgod, na katere nimamo vpliva in jih lahko preprečimo zgolj s previdnostjo.

Kako okvare možganov zdravi fizioterapija?

Poškodbe glave zdravljenje fizioteapija

Ključnega pomena pri zdravljenju okvar možganov je zgodnja rehabilitacija, saj so možgani že v akutni fazi pripravljeni na reorganizacijo. Takoj po postavljeni medicinski diagnozi je potrebno začeti z rehabilitacijo. Če stanje bolnika dopušča, je pomembna zgodnja aktivacija, praviloma že drugi dan po okvari možganov. Član rehabilitacijskega tima se vključi v skladu s potrebami in bolnikovimi zmožnostmi. Pozornost je v prvih dneh usmerjena na zdravljenje primarnih posledic in preprečevanje sekundarnih. Stimulacija posameznika preko stopal, dlani in sicer preko telesa močno vpliva na strukturo možganov. Vplivati moramo na vsa čutila. Učenje mora biti nepretrgano, potrebnih je veliko število ponovitev (motorično učenje) in izzivov, ki morajo biti kognitivno težavni.

Sama opažam, da je pri vseh pacientih (ne samo s poškodbo glave) zelo bistveno, da jim ne ubijaš upanja. Velikokrat smo se ljudje zmožni potruditi preko vseh meja za doseganje določenih, nemogočih ciljev. Upanje je volja. S stimulativnim okoljem, primernimi in spodbudnimi odnosi, primerno terapijo se da zares veliko doseči (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Soočanje z okvaro možganov je proces, ki močno prizadene posameznika, svojce in najbližje. Gre za dolgotrajen in zapleten proces, katerega izid ni vedno znan.

V fizioterapiji se pri rehabilitaciji takšnih bolnikov poslužujemo nevroloških  tehnik, ortopedskih tehnik, tehnik manipulacije sklepov, živčevja, fascij idr.

Končni cilj vsake rehabilitacije je razvoj preostalega potenciala organizma do take mere, ki zagotavlja optimalno vključitev poškodovanega ali bolnega v delovno okolje.

Rehabilitacija je del zdravljenja, za katerega je znano, da bolniku omogoči živeti bolje, z manjšo prizadetostjo in dlje (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Okvare možganov uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Zanimivost

V nekaterih primerih okvare možganov lahko pride do slabšega spomina ali popolne izgube spomina. Amnezija je stanje, ki pomeni izgubo spomina, a posameznik še vedno ve kdo je. Slabši spomin se kaže pri preteklih dogodkih, izkušnjah itn. Pojavijo se lahko tudi težave pri učenju novih (kompleksnih) informacij. Obstaja tako prehodna, kot tudi trajna amnezija. Posebnega zdravljenja za to ni, lahko pa se zdravljenje usmeri v vzok, ki to povzroča. Dobra preventiva lahko pripomore k izogibu okvar možganov. Med njo štejemo:

  • uporaba čelade pri kolesarjenju,
  • izogibanju alkoholu,
  • vanostni pas pri vožnji z avtomobilom,
  • aktiven, a previden življenjski slog itn.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

Mayo Clinic. Amnesia. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/amnesia/symptoms-causes/syc-20353360.

/0 Comments/by

Poškodbe hrbtenice in fizioterapija

,

Poškodbe hrbtenice so pogost pojav v sodobni družbi. Lahko jih uspešno preprečite.  Zakaj nastanejo in kako vam fizioterapija pomaga pri zdravljenju, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Hrbtenica je organski sistem, ki znotraj hrbtenjačnega kanala ščiti hrbtenjačo. Hrbtenica je sestavljena iz vretenc in medvretenčnih ploščic, okoljne strukture pa so še vezi in mišice, ki zagotavljajo stabilnost posameznim sklepom in hrbtenici v celoti. Hrbtenica ima tudi nosilno in povezovalno funkcijo. Iz hrbtenjačnega kanala izstopajo živci, ki oživčujejo posamezne dele telesa. Ravno iz razloga anatomije je ključno zavedanje zakaj so poškodbe hrbtenice potrebne takojšnje obravnave pod nadzorom strokovnjakov.

Hrbtenica zagotavlja največ gibanja v vratnem delu in nato v ledvenem delu. V teh delih zato največkrat prihaja do težav, poškodb, bolečin. V prsnem delu je gibanja najmanj, zato so poškodbe v tem delu manj pogoste (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Pri poškodbi hrbtenice lahko govorimo o izolirani poškodbi vretenc, medvretenčnih ploščic, vezi, malih sklepov ali pa tudi o poškodbah živčevja. Do poškodbe le tega pride, kadar so sile in premiki tako veliki, da pride do poškodbe stisnjenja živčevja.

Vzroki za nastanek poškodbe hrbtenice?

skok v vodo

Do poškodbe, zlomov, izpahov, zdrsov vretenc najpogosteje pride pri:

  • padcih na glavo (skok v prenizko vodo), hrbet (padec z višine, drevesa, strehe…), zadnjico in noge,
  • prometnih nesrečah,
  • športnih aktivnostih,
  • zaradi dolgo trajajočih prisiljenih položajev…

Razlogi pa so lahko tudi notranji:

  • degenerativne spremembe,
  • dedne in prirojene spremembe,
  • avtoimune bolezni,
  • tumorji…

Zelo pogosta poškodba hrbtenice je tako imenovana hernija diska.

Hernija hrbtenice

Hernija

Medvretenčna ploščica med dvema vretencema deluje kot blažilec sil na hrbtenico. Predvsem v ledvenem delu se pogosto pojavijo degenerativne spremembe na medvretenčnih ploščicah in takrat posamezniki omenjajo svoje diagnoze kot ˝imam išias˝. Razlogov za nastanek hernije je več. Najpogostejši med njimi so:

  • staranje in slabša presnova v ploščicah,
  • vse manj vode v ploščicah (ploščica se skrči in postane trda),
  • genetska nagnjenost,
  • dolgotrajna mehanska preobremenitev,
  • življenjski slog (gibanje, prehrana – debelost…)…

Zdrs posamezne ploščice ali pa uničenje njene vsebine lahko pritiska na različne strukture, živčne korenine in to lahko povzroča hude težave. Pri dolgotrajnih pritiskih ali pa velikih silah se korenina lahko tudi poškoduje.

Kako preprečimo poškodbe hrbtenice?

Poškodba hrbtenice pisarna

Poškodbe hrbtenice  do določene mere lahko preprečimo, seveda pa je veliko odvisno od vzroka nastanka. Pri poškodbah, ki so nastale kot posledica  nesreče, je glavni preprečevalec previdnost, kritičnost… Pri ostalih poškodbah, ki so degenerativnega, avtoimunega, bolezenskega, življenjskega vzroka, pa ima tako kot pri ostalih poškodbah tudi tukaj glavno vlogo fizična oz. telesna pripravljenost, teža in sam način življenja – zdrav življenjski slog, prehrana, gibanje…

Poškodba ledvenega dela hrbtenice

Vsak posameznik se vsaj enkrat v življenju sreča s poškodbo in/ali bolečine hrbtenice predvsem v ledvenem delu. Pogosti razlogi pojava bolečine in s tem poškodbe hrbtenice v ledvenem delu so predvsem nepravilni dvigi težkih bremen, pretirano težko fizično delo, nepravilno preskakovanje ovir  in drugi življenjski dejavniki, ki vodijo do simptomov značilnih za ledveni del hrbtenice.

Kako jih zdravi fizioterapija?

Fizioterapija hrbtenice

V fizioterapiji se preventiva posveča predvsem pridobivanju dobre mišične moči, vplivamo na stabilnost sklepov med vretenci, na hrbtenico v celoti in preprečujemo, da bi stresne situacije vplivale na posamezen sklep. Bistvenega pomena je seveda pravilno poseganje po predmetih, dvigovanje predmetov in obremenjevanje hrbtenice nasploh (aktivnosti, ergonomija pri delu, športu, spanje…). Vse prevečkrat so sile na hrbtenico, zaradi slabe mišične moči trebušnih mišic, mišic nog in zadnjice, prevelike, zato prihaja do poškodb.

Kot se spomnim iz otroštva, so ljudem, ki jih je bolel križ, vedno rekli, da imajo šibke hrbtne mišice. Šele z izkušnjami sem spoznala, da je pravi vzrok največkrat v šibkih trebušnih mišicah, zato imajo pogosto težave s križem tisti ljudje, ki imajo prekomerno težo.

Z izkušnjami sem ugotovila, da je velikokrat bolečina v križu pogojena in hujša zaradi mišičnega krča, otrdelosti v predelu poškodbe. Že s samo sprostitvijo predela velikokrat vplivamo na statiko in bolečino  (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Kadar do težav že pride in se pojavi bolečina, izvajamo tehnike za preprečevanje, zmanjšanje bolečin, vplivamo na statiko sklepov, na mehko-tkivne strukture okoli sklepov in tudi drugje po telesu.

Preko izboljšanja mišične moči in vplivanja na posamezne strukture sprovociramo  pravilno držo in pravilno izvajanje funkcionalnih aktivnosti, tudi sedenje, stanje, spanje… Kadar s preventivo nismo uspešni, pride do operacije.

Glavna naloga fizioterapije po kirurško obravnavani poškodbi hrbtenice (ne glede na to, kaj je razlog za operacijo hrbtenice) je seveda čim večja osamosvojitev in povrnitev funkcionalnega stanja (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Pomembna znanja fizioterapevtov

Cilj vsake fizioterapevtske obravnave je izboljšanje stanja, preprečevanje bolečin, osamosvojitev… Pred samim izvajanjem fizioterapije najprej opravimo meritve (obsege gibljivosti, obseg struktur, meritve mišične moči, funkcionalne naloge, oceno bolečine…). Na podlagi ocen določimo terapijo, ki je individualna in zajema različne terapevtske pristope. Tehnike, ki se jih poslužujemo, vplivajo na kostno-sklepne strukture, mišice, mehko-tkivne strukture, živčevje, fascije (Cyriax, Mulligan, fascialne tehnike, mobilizacija živčevja…). Poslužujemo se tudi uporabe aparatur (mišične stimulacije, tens, magnet, ultrazvok, hipervolt) in drugih neinvazivnih pripomočkov (hlajenje, kineziotaping, bandažiranje).

Včasih se pacienti vstrašijo ocenjevanja ali pa so zgroženi nad sposobnostmi, ki jih imajo ob prisotnosti bolečine ali po operaciji. Meritve, ki jih opravimo, so velik motivator in pogosto dobra orientacija za posameznika, v katero smer se mora pomikati (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Poškodbe hrbtenice uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen. Za vas pridemo na dom in kvalitetno obravnavo opravimo v vašem domačem okolju.

Poškodbe hrbtenice in preventiva

Vsekakor se poškodbam hrbtenice lahko izognete z dobrim in kvalitetnim življenjskim stilom, ki zajema vsakodnevno telesno aktivnost. Moč in dobra stabilnost mišic stabilizira hrbtenico in ostale strukture. Vzdrževanje pravilne telesne drže nadzoruje pritisk nad hrbtenico in diske. Vzdrževanje optimalne telesne teže dobro vpliva na pritisk hbtenice in diske, saj v nasprotnem primeru pritisk preide v prekomernost kar pomeni degenerativne spremembe itn.

Poškodbe hrbtenice so eden pogostejših vzrokov za obisk fizioterapije in v podjetju Fiziogib imamo dolgoletne izkušnje s pacienti po poškodbah hrbtenice. V Fiziogibu nudimo strukturirano individualno obravnavo kar na vašem domačem naslovu.

Če se srečujete s podobnimi težavami, smo vam z veseljem na voljo.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

Mayo Clinic. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/herniated-disk/symptoms-causes/syc-20354095.

/0 Comments/by

Travmatološke poškodbe in fizioterapija

,

Kaj lahko naredite če vas doletijo travmatološke poškodbe? Fizioterapija vam pri tem pospeši okrevanje in povratek v normalno življenje.

Kdaj nastanejo travmatološke poškodbe?

Travmatološke poškodbe

Travmatološke poškodbe so zelo raznolike. So zelo pogoste, saj se dogodijo v zelo različnih okoljih, letnih časih (poledenela tla pozimi), pri različnih opravilih (vožnja avtomobila, traktorja, motorja, delo na višini…) in aktivnostih (šport, košnja trave, gozdarstvo…). Na srečo poškodbo včasih odnesemo samo s prasko, odrgnino, kadar pa gre za hujše poškodbe, je pomembno, da se nemudoma odpravimo na urgenco.

Travmatologi so tisti, ki nas spet sestavijo, tisti, ki nam naredijo artroskopijo pri težavah z meniskusi ali vezmi, tisti, ki nam operirajo rotatorno manšeto v ramenskem sklepu, tisti, ki nam z vijaki, ploščicami… sestavijo polomljeno medenico, hrbtenico…

Preprečevanje travmatoloških poškodb je nemogoče

travmatološke poškodbe zdravljenje

Travmatoloških poškodb praktično ne moremo predvideti in najpomembnejše pri preprečevanju so previdnost, primerna pripravljenost in osredotočenost pri izvajanju bolj zahtevnih opravil.

Primeri najpogostejših travmatoloških poškodb

Zmečkanine in modrice

Pri tovrstnih poškodbah pride do poškodbe krvnih žil kar se pokaže s spremembo barve kože, oteklino in bolečino.

Zvini in nategi

Pri zvinih pride do pretrganja ali prekomernega raztezanja vezi, medtem, ko pri nategih gre za raztezanje ali pretrganje kit in mišic. Obe vrsti poškodbe povzročata takojšnjo oteklino, bolečino in omejeno gibljivost.

Zlomi

Zlomi se pojavljajo na različnih mestih in so precej pogosta posledica športnih poškodb, padcev, prometnih nesreč in drugih travmatičnih dogodkov.

Rane in vreznine

Pri tovrstnih poškodbah pride do poškodbe kože zaradi uporabe ostih predmetov. Zareze v kožo so lahko povrhnje ali pa tako globoke, da zahtevajo šivanje ali kirurško popravljanje.

Poškodbe glave

K travmatskim poškodbam v sklopu poškodb glave prištevamo poškodbe možganov, poškodbe lobanje in možganske krvavitve. Pogosti vzroki so padci, prometne nesreče, športne poškodbe itd.

Poškodbe hrbtenice in hrbtenjače

Tovrstne poškodbe lahko vodijo do paralize (ohromelosti) ali izgube motoričnih funkcij, ki se najpogosteje zgodijo zaradi padcev, prometne nesreče in športnih poškodb.

Dislokacija

Dislokacija pomeni, da pride do izpaha, ko se dve povezani kosti premakneta iz svojega optimalnega položaja. Najpogostejši izpahi so v področju ramena, prstov in kolen.

Opekline

Opekline, kot posledica izpostavljenosti ognju, vročim predmetom, tekočinam, kemikalijam ali elektriki, so razvrščene glede na resnost in globino poškodbe tkiva. Niso vse opekline nujne za obisk zdravnika.

Kaj lahko naredi fizioterapevt?

Po kirurško obravnavani travmatološki poškodbi ali po odstranitvi mavca je običajno zelo prizadeto tudi tkivo okoli poškodbe. Poleg zmanjšane mišične moči, zmanjšanega obsega gibljivosti, velikokrat še vedno prihaja do otekanja, bolečin in posledično slabše funkcije.

Z izkušnjami sem spoznala, da ne glede na to, ali imamo v obravnavi politravmo ali pa gre za prizadetost samo enega dela, sklepa, prizadet ni samo predel, ki je bil poškodovan, ampak zaradi neuporabe težave lahko nastopijo tudi drugje.
(uni. dipl. fizio. Leja Meglič mag.)

Tudi tokrat ob prvem pregledu opravimo vse začetne meritve. Začetne meritve se izvajajo zaradi spremljanja napredka, ki je običajno tudi glavni motivator.

Cilj fizioterapije je v prvi fazi zmanjšati oteklino in bolečino preko mehkih tkiv, mišic in fascij. Preko aktivnosti poskušamo izboljšati tudi gibljivost in šele na koncu pričnemo s krepitvijo mišične moči.  

Pri tem se naši fizioterapevti oprijemajo pridobljenih znanj ortopedske medicine Cyriax, mobilizacijske terapije z gibanjem Mulligan, v primeru poškodb živcev se uporablja tudi mišična stimulacija za denervirane mišice, mobilizacija živčevja, Bobath nevrološka terapija, fascialne tehnike ERGON, kinezio taping in seveda tudi joga smeha. Zakaj? Vsakdo se po dolgem ležanju in neaktivnosti tudi psihično počuti slabše. Lahko bi rekli, da marsikdo vrže ˝puško v koruzo˝. S primernim pristopom pacientom vračamo voljo, jih spodbujamo in motiviramo za izvajanje aktivnosti, terapijo in jim vlivamo voljo do življenja nasploh.

Travmatološke poškodbe v večini primerov uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

National Institute for Health and Care Excellence. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK579697/.

/0 Comments/by

Športne poškodbe in fizioterapija

,

Kako lahko športne poškodbe preprečite, zdravite in kaj vse lahko naredite za hitrejše in boljše okrevanje? Fizioterapija vam pomaga k hitrejšemu okrevanju.

V današnjem času se vse več časa nameni zdravemu načinu življenja, predvsem zdravi prehrani in redni telesni aktivnosti. Rekreativnih športnikov (tekačev, kolesarjev…) je vsako leto več, kar pomeni, da z vsakim letom športne poškodbe linearno naraščajo. Velikokrat je rekreativni šport že na meji profesionalnega in res se posamezniki poslužujejo različnih vrst vadbe in substanc za doseganje najboljših rezultatov. Pa ste se kot rekreativni športnik kdaj vprašali, kje je meja? Ste se vprašali, ali res vse izvajam brezhibno, pravilno?

Športne poškodbe so v primerjavi z ostalimi poškodbami (poškodbami pri delu ali v prometu) nekoliko manj pogoste, pa vendar v porastu. Prevalenca se giblje okoli 10 do 15% in zajema predvsem generacije med 20 in 30 let. Najpogostejša je poškodba kolena, nato sledi poškodba stegnenice, gležnja, rame, prepone, zapestja in Ahilove tetive. Športna poškodba nastane predvsem med začetniki, ostali pogosti vzroki pa so še nepripravljenost, slabo natrenirani in utrujeni športniki.

Kdaj nastane športna poškodba?

poškodbe pri teku

Nepravilna vadba lahko negativno vpliva na sklepe, mišice, vezi ter druge mehko-tkivne strukture. Ker stvari niso vodene, vse večkrat prihaja do številnih športnih poškodb. Med športne poškodbe štejemo tiste poškodbe, ki so se dogodile tekom športne aktivnosti.

Poleg športnih poškodb, ki nastanejo v trenutku, pa na tem mestu lahko govorimo tudi o športnih preobremenitvah, ki zaradi nepravilnega izvajanja določene aktivnosti nastajajo dlje časa.

Dejavniki tveganja za športne poškodbe

  • prekomerna vadba,
  • nepravilno izvedene vaje in/ali tehnike,
  • prehitro in nenadzorovano spreminjanje intenzivnosti pri vadbi,
  • nepravilna športna oprema (npr. neprimerna obutev itd.),
  • nezadostna sklepna gibljivost za izvajanje določenih vaj,
  • nenadzorovano dvigovanje težkih športnih pripomočkov.

Akutne in kronične športne poškodbe

Akutne športne poškodbe se pojavijo nenadoma (npr. padci, zvini), medtem, ko so kronične velikokrat posledica prekomerne uporabe enega dela telesa, zato se razvijejo postopoma (npr. kronične poškodbe kolenskih vezi).

Kako preprečiti nastanek športne poškodbe

Športnih poškodb prav gotovo v celoti ne moremo preprečiti. Poleg osnov, kot so ogrevanje pred športom, raztezanje, primerna športna oprema…, je tudi zelo pomembno, da kot športnik večkrat vprašamo, ali zares vse delamo prav, iščemo sogovornike z istimi interesi, delimo svoje izkušnje, predvsem in na prvem mestu pa seveda poslušamo svoje telo. Pomembno je, da smo kritični do svojih sposobnosti in se ob vsakem začetku ukvarjanja s športom spomnimo, kdaj smo to nazadnje počeli. Tudi to ima velik pomen.

Kot aktivna, morda za nekatere že mejno profesionalna športnica, sem večkrat opravila trening zato, ker sem ga morala, in ne zato, ker bi si ga želela. Trenirala sem večkrat dnevno, seveda vsak dan. Ker sem bila iz stroke, seveda fizičnih težav nisem imela. Naj pa omenim, da je pomembno poslušati svoje telo in spremljati ter prilagajati tudi prehrano. 

Le ta lahko močno vpliva na sam trening in tudi rezultat. Sama sem se zaradi velikih obremenitev soočala s pomanjkanjem železa, saj sem ga zaradi hudih naporov izgubljala z urinom. Nočem vas prestrašiti, vendar vas želim opomniti, da je pomembno tudi notranje ravnovesje in s tem primeren in zadosten vnos vseh hranil.
(Leja Meglič mag.)

Kaj narediti, ko pride do športne poškodbe

zdraviti športne poškodbe

Športe poškodbe so lahko zelo različne. Običajno so vezane na poškodbe mišic, vezi, meniskusov, lahko pa tudi drugih struktur.

Pri večini športnih poškodb sledimo protokolu, ki ga zapišemo s kratico R.I.C.E (rest, ice, compression, elevation).

Le ta stoji za besede in dejanja: počitek, hlajenje, povijanje in dvig prizadetega dela (s tem preprečujemo otekanje).

Kadar sumimo, da ne gre za nedolžno bolečino ali pa je bolečina prehuda, seveda obiščemo zdravnika. Z rentgenskim slikanjem bo izključil možnost zloma, zvina, izpaha ter vas poslal na magnetno resonanco, ultrazvok… V večini primerov športnih poškodb boste s pravilno fizioterapevtsko obravnavo lahko odkrili vzrok težav, dobili diagnozo ter odpravili bolečino, izboljšali obseg gibljivosti, pridobili ali celo nadgradili izgubljeno mišično moč ter se vrnili k športni aktivnosti v najkrajšem možnem času.

Pomembna znanja fizioterapevtov

Fizioterapija športne poškodbe

Fizioterapija pri športnih poškodbah zajema tehnike ortopedske medicine. Naši fizioterapevti so usposobljeni za diagnosticiranje športnih in ortopedskih poškodb ter seveda tudi za samo terapijo le teh. Pri tem uporabljajo znanja Cyriax ortopedske medicine, Mulligan sklepne mobilizacije z gibanjem, fascialne terapije ERGON, lepljenje kinezio trakov itd.

Športne  poškodbe uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

Osnove medicine športa, priročnik. Maribor, Pedagoška fakulteta.

National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases. Sport Injuries. https://www.niams.nih.gov/health-topics/sports-injuries.

/0 Comments/by

Ortopedske poškodbe in fizioterapija

,

Preberite, kako lahko ortopedske poškodbe preprečite, zdravite in kaj vse lahko naredite za hitrejše in boljše okrevanje.

Kaj spada med njih?

Ortopedske poškodbe noga

Med ortopedske poškodbe prištevamo ne le športne poškodbe, ampak tudi degenerativne, prirojene, onkološke in druge bolj klasične poškodbe. Mednje uvrščamo obrabe sklepov (hrbtenice, kolkov, kolen, ramen…), preobremenitve sklepov (vnetje karpalnega kanala), skolioze, hernije, nestabilno hrbtenico, revmatoidna obolenja, rak na kosteh…

Najpogostejše ortopedske poškodbe, ki jih v fizioterapiji največ obravnavamo so:

Kdaj nastanejo ortopedske poškodbe?

Vzroki za nastanek ortopedskih poškodb so torej zelo različni. Mednje sodijo:

  • preobremenitev sklepa zaradi dolgo trajajočih pritiskov,

  • ponavljajoči se gibi,

  • degenerativni dejavniki,

  • dedni in prirojeni dejavniki, pri katerih gre lahko za slab kostni material,

  • avtoimune bolezni,

  • onkološki dejavniki.

Kako ortopedske poškodbe preprečujemo?

Ortopedske poškodbe do določene mere lahko preprečimo, seveda pa je veliko odvisno od vzroka nastanka. Tako kot pri ostalih poškodbah ima tudi tukaj veliko vlogo fizična oz. telesna pripravljenost, teža in sam način življenja – zdrav življenjski slog.

Tako recimo za obrabo kolčnega sklepa ni razlog prekomerna telesna teža, je pa prav gotovo to dejavnik, ki vpliva na hitrejše napredovanje obrabe in večje težave.

V nekaterih primerih veliko stvari lahko rešimo konzervativno in preprečimo najhujše – kirurški poseg. V določenih primerih pa se operaciji ne moremo izogniti.

Zelo pomembno, da se na sam poseg pripravimo in skušamo iti na operacijo čim bolj fizično pripravljeni, saj bo le tako lahko naše okrevanje po operaciji boljše, hitrejše in uspešnejše. (Leja Meglič mag.)

Kako jih zdravi fizioterapija?

Pri podjetju Fiziogib se preventiva posveča predvsem pridobivanju dobre mišične moči, vplivamo na stabilnost sklepa in preprečujemo, da bi stresne situacije vplivale na posamezen sklep. Znotraj tega izvajamo tudi tehnike za preprečevanje bolečin, deformacij, ohranjamo gibljivost sklepov… Vplivamo na statiko sklepa, na mehko-tkivne strukture okoli sklepa in tudi drugje po telesu.

Ortopedske poškodbe se s fizioterapijo lahko rehabilitirajo v različnih okoljih in ravno ta raznolikost je prednost do večjih uspešnih rezultatov. Izvaja se lahko v ambučantah, bolnišnicah, zdravstvenih ustanovah, športnih institucijah ali celo na domu tako kot to izvajamo s podjetjem Fiziogib.

Kadar s preventivo nismo uspešni, pride do operacije. Glavna naloga fizioterapije po kirurško obravnavani ortopedski poškodbi je seveda čim večja osamosvojitev in povrnitev funkcionalnega stanja. Tudi v tem primeru ima veliko vlogo zdrav način življenja, telesna teža in seveda fizična pripravljenost pred samim posegom. Osebe, ki so bile že pred operacijo v dobri telesni pripravljenosti, imajo veliko večje možnosti za boljši končni rezultat kot ostali. Seveda pa je cilj naše fizioterapije, da vsak posameznik poskuša doseči maksimalne rezultate.

Kadar gre za akutne ortopedske poškodbe (npr. izpah rame, strganje meniskusa) se s fizioterapjo takoj obvladuje bolečino, oteklino in nato se začne postopna gradnja mišične moči, optimalno gibanje poškodovanega predela telesa tako, da se še vedno ohranja dobra cirkulacija.

Pri kroničnih poškodbah (npr. sindrom karpalnega kanala, teniški komolec) se s pomočjo fizioterapije obvladujejo simptomi na način, da se sestavi rehabilitacijski plan, ki zajema določeno obdobje zdravljenja – lahko tudi do več mesecev. Na podlagi vodstva fizioterapevta se kronične poškodbe lahko popolnoma in uspešno odpravijo.

Pomembna znanja fizioterapevtov

Cilj vsake fizioterapevtske obravnave je izboljšanje stanja, preprečevanje bolečin, osamosvojitev… Pred samim izvajanjem fizioterapije najprej opravimo fizioterapevtsko oceno, ki vključuje meritve (obsege gibljivosti, obseg struktur, meritve mišične moči, funkcionalne naloge, oceno bolečine…). Na podlagi ocen določimo terapijo, ki je individualna in zajema različne terapevtske pristope. Tehnike, ki se jih poslužujemo, vplivajo na kostno-sklepne strukture, mišice, mehko-tkivne strukture, živčevje, fascije (Cyriax, Mulligan, fascialne tehnike, mobilizacija živčevja…). S fizioterapevtsko obravnavo se dosegajo večji obsegi gibov, bolša mišična moč, večja mobilnost in boljša koordinacija (usklajenost) gibov.

Poslužujemo se tudi uporabe aparatur:

  • mišične stimulacije,
  • tens,
  • magnet,
  • ultrazvok,
  • hipervolt,
  • in drugih neinvazivnih pripomočkov (npr. hlajenje, kineziotaping, bandažiranje).

Ortopedske poškodbe lahko v večini primerov uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

Nancy Lovering. 2023. What is Orthopedic Physical Therapy? https://www.forbes.com/health/body/orthopedic-physical-therapy/.

Rebecca Joy Stanborough, MFA. 2020. How Can Orthopedic Physical Therapy Help you? https://www.healthline.com/health/orthopedic-physical-therapy.

/0 Comments/by