Eden najpogostejših vzrokov za bolečine v križu je hernija, ki pomeni poškodbo oziroma natančneje zdrs medvretenčne ploščice. Poškodba navadno nastane zaradi preobremenitve na telo, konkretno na diske med vretenci, najpogosteje v ledvenem delu, saj so ravno v tem predelu obremenitve največje. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako lahko odpravite hernijo brez kirurškega posega in kako preventivno skrbeti, da do tega stanja ne pride!
Kaj je hernija in kako jo odpravite, preberite v nadaljevanju.
Kljub razširjenosti tega stanja še vedno ni dovolj dobrega znanja, kaj dejansko se dogaja v predelu hrbtenice. Predstavljamo vam pomembne podatke, smernice in ključne informacije, ki vam lahko pripomorejo k hitrejšemu dosegu ciljev.
Anatomija hrbtenice in diskov
Hrbtenica je sestavljena iz 32 do 34 vretenc in med vsakim vretencem je “vložen” disk oziroma medvretenčna ploščica, ki kot amortizer deluje na hrbtenico. Hrbtenico delimo na:
-
7 vratnih vretenc,
-
12 prsnih,
-
5 ledvenih,
-
5 križničnih vretenc, ki so zraščena v križnico,
-
3 do 5 trtičnih vretenc, ki so zraščena v trtico.
Zgradba vretenc je oblikovana tako, da oblikujejo spinalni kanal, znotraj katerega poteka hrbtenjača. Hrbtenjača je pomembna za prenos živčnih impulzov do možganov in obratno. Hernija diska lahko povzroči stisk oziroma kompresijo na hrbtenjačo in prenos živčnih impulzov se zmanjša ali popolnoma izpade.
Diski oziroma medvretenčne ploščice so zgrajeni iz želatinoznega jedra in čvrstega obroča. Diski so na splošno sestavljeni iz vode in lahko si predstavljate, da jedro plava v obodu. Tako kot se gibajo vretenca, tako se prilagaja vsak disk. Diski blažijo sile na hrbtenico, in ker je njihova primarna sestavina voda, je pomembno, da smo ves čas hidrirani. V primeru dehidracije disk ni dovolj nahranjen in njegov mehanizem delovanja se avtomatsko oteži.
Povečanje notranjega tlaka v disku povzroči, da sile na čvrst obroč delujejo s takšno močjo, da se obroč pretrga. Jedro nato zleze skozi pretrganino do hrbteničnega kanala in začne pritiskati na hrbtenjačo. Zaradi močnih pritiskov lahko pride do stiska hrbtenjače in s tem zmanjšane senzibilitete v določenih področjih telesa. Občuti se bolečina, mravljinčenje v nogo itn. Ta pojav, ko se jedro izboči, imenujemo protruzija diska. Do protruzije najpogosteje pride v predelu L4/L5 in L5/S1, kajti ta predel hrbtenice nosi in prejema največje obremenitve.
A poleg protruzije diska poznamo še tri ostale možne hernije diska:
- ekstruzija,
- prolaps,
- sekvestracija.
Ekstruzija pomeni, da se vezivni obroč predre in jedro diska zdrsne v epiduralni prostor.
Prolaps predstavlja stanje, ko disk predre vezivni obroč skoraj v celoti. Zadržujejo ga zunanja vlakna vezivnega obroča.
Sekvestracija pomeni sprostitev prostega telesa, kar pomeni, da se herniacija loči od diska.
Hernija diska in značilni simptomi
V 24% se protruzija diska pojavi povsem asimptomatsko, zato je vsako nenadno bolečino potrebno spremljati.
Hernija diska in zanjo značilni simptomi se pojavijo na eni strani telesa.
- Bolečina v roki ali nogi (Če se hernija diska pojavi v ledvenem delu hrbtenice, se bolečina zelo pogosto nadaljuje v zadnjico in nogo. Ko se občuti mravljinčenje v nogi, pomeni, da je pritisk usmerjen na išiadni živec, kar imenujemo išias. Ob pojavu hernije v vratnem delu hrbtenice pa lahko bolečino, mravljinčenje in izpad senzibilitete občutite v predelu ramena in roke, vse do prstov na dlani.)
- Odrevenelost ali mravljinčenje sta skoraj neizogibna simptoma pri herniji diska.
- Izguba nadzora pri uriniranju.
- Povečana bolečina v predelu hrbtenice, nogah ali rokah ob kihanju, kašljanju in/ali izvajanju sunkovitih gibov.
- Značilna je intenzivnejša bolečina v jutranjih urah.
Dejavniki tveganja za nastanek hernije diska
Nepravilno dvigovanje težkih predmetov
Če težki predmet dvignete na način, da vso silo usmerite v hrbtenico namesto v noge, imate večjo možnost za nastanek hernije diska. Zakaj?
Ko dvignete npr. težko škatlo z usločeno hrbtenico, se medvretenčni prostori povečajo in disk zlahka “pade” iz medvretenčnega prostora ter začne pritiskati na hrbtenjačo. V primeru pravilnega dviga je hrbtenica vzravnana in vso težo, ki jo morate dvigniti, usmerite v noge.
Ponavljajoči se gibi
Veliko posameznikov si zaradi narave dela uniči hrbtenico, saj so gibi enolični in povsem izven optimalnih vzorcev gibanja. Nekatera službena opravila zahtevajo konstantno sklanjanje in/ali dvigovanje, kar se olajša s pravilnim dvigovanjem težkih bremen in vmesnimi odmori z raztezanjem ali zamenjavo monotonega položaja.
Prekomerna telesna teža
Dodatno breme na hrbtenico in medvretenčne ploščice povzroči prekomerna telesna teža, ki se popolnoma da odpraviti z disciplino in pravilnimi pristopi.
Staranje
Hernija diska je pogosta posledica staranja, saj diski s starostjo postanejo manj prožni, so izsušeni in s tem nagnjeni k pretrganju že ob manjšem naporu.
Neaktiven življenjski slog
Brez gibanja ni močnih mišic, ni dobre stabilizacije mišic na hrbtenico in vse ostale strukture postanejo ohlapne. Lažje pride do nenadnih premikov, saj strukture niso stabilizirane. Ti premiki lahko pomenijo tudi hernijo diska.
Kajenje
Raziskave kažejo na zmanjšano preskrbljenost diskov in okolnih tkiv s kisikom zaradi kajenja, kar povzroča hitrejšo degeneracijo.
Kako pozdraviti hernijo diska brez operacije?
1. Takoj, ko občutite bolečine, težave z ravnotežjem, motnjami senzibilitete, šibke mišice v nogah ali rokah, se naročite na obisk pri zdravniku. Zdravnik vam bo s testi preveril moč mišic in morebitno mišično šibkost, izgubo občutka in refleksov.
2. Test prisotnosti hernije diska z dvigom noge
Zdravnik s specializiranim testom napove, ali gre za prisotnost hernije diska. Dobili boste navodilo, da se uležete na trdo podlago in iztegnete bolečo nogo. Koleno je pri tem vzravnano. Če ob dvigu noge začutite močnejšo bolečino po celotni nogi in predvsem v predelu pod kolenom, je to znak, da je test pozitiven in hernija diska potrjena.
3. Počitek je v prvi vrsti rešitev po napornem dvigovanju težkih bremen, pri hudih bolečinah ali drugih razlogih utrujenosti.
4. Zdravnik lahko za bolečino predpiše določena zdravila, a le-ta stanje omilijo, ga ne pozdravijo.
5. Hlajenje in gretje sta dobri tehniki za pregrevanje in hlajenje bolečih predelov.
6. Ker so v hrbtenici možni 4 različni gibi (zasuk, zaklon, predklon in odklon), je dobro, da vse 4 gibe izvedete vsakodnevno, saj tako hrbtenico optimalno razgibate.
Fizioterapija – rešitev za hernijo
Fizioterapevti s testi ugotovimo telesne težave, kot so težave pri hoji, slaba telesna drža, togost sklepov in zmanjšana gibljivost, izguba refleksov, šibkost ali napetost mišic.
Nadzorovana krepitev mišic, ki je ključna za stabilizacijo hrbtenice, je temelj za dobro podporo vseh struktur.
Vaje, ki jih fizioterapevti sestavimo za vsakega posameznika, so osnovane na stabilizaciji trupa, stabilizaciji medenice in raztezanju. Pomembno je, da se vaje kljub prisotni bolečini izvajajo in zato pride v roku 4 do 6 tednov pri 80 % posameznikov do izboljšanja.
Potrebno se je zavedati, da daljše mirovanje in obdobje fizične neaktivnosti stanje le še poslabšuje, saj se utesnjevanje živcev postopno potencira.
Rehabilitacijski plan za odpravljanje diskus hernije se lahko loči na več delov in tako v vsakem delu zajame svoje področje.
V 1. delu je potrebno usvojiti stabilnost ledvenega dela hrbtenice (če je hernija v tem predelu), kar se pridobi s stabilizacijskimi vajami in ostalimi obravnavami fizioterapije.
V 2. delu je cilj osredotočen na vzpostavitev optimalne mobilnosti in kontrolo medenice.
V 3. delu je cilj fizioterapevtov in drugih strokovnih delavcev postopno povečati mišično vzdržljivost predvsem v stranskih trebušnih mišicah, hrbteničnih mišicah in globokih trebušnih mišicah.
V 4. delu rehabilitacijskega plana se začne nadgradnja stabilnosti, mobilnosti in mišične moči v kompleksnejših gibalnih vzorcih za večje uspešno doseganje rezultatov.
Ena izmed fizioterapevtskih metod, ki koristi herniji diska, je tudi trakcija, ki se izvede na način vleka za razteg hrbtenice. S tem se povečajo medvretenčni prostori, ki omogočijo razbremenitev pritiska na medvretenčno ploščico.
Fizioterapevti poskrbimo, da ob izvajanju primernih vaj ne občutite večje bolečine in drugih simptomov, da izboljšate telesno držo in da se izogibate gibanju, ki slabša morebitno togost in rigidnost sklepov. Fizioterapevti ugotovimo, ali gre za povečan mišični tonus v določeni mišici, in vas naučimo pravilnega raztezanja. Na podlagi vseh faktorjev se sestavi plan rehabilitacije, ki se s kontinuiranim izvajanjem izkaže za uspešno obliko konzervativnega zdravljenja hernije diska.
Fizioterapija na domu
V podjetju FizioGib vam nudimo fizioterapijo kar v udobju vašega doma. Ne odlašajte in nas kontaktirajte na brezplačni telefonski pogovor in svetovali vam bomo smernice do uspešnih rezultatov. Z vami bomo od začetka do konca obravnav.
Kdaj se odločiti za kirurško zdravljenje?
Kirurško zdravljenje pride v poštev v primeru, kadar je hernija diska tako močno intenzivna, da z vadbo ne popravimo stanja. V najslabšem primeru se lahko disk premakne iz medvretenčnega prostora za toliko milimetrov, da je pritisk na hrbtenjačo neizbežen.
Če ostra, intenzivna bolečina ne poneha v roku 6 – 8 tednov, je kirurško zdravljenje kot ustrezna rešitev. Kirurško zdravljenje predstavlja takojšnjo sprostitev bolečine, a ne odpravi vzroka nastanka diskus hernije. Vendar rehabilitacijska vadba pod vodstvom fizioterapevtov in drugih strokovnih delavcev pripelje do odpravljanja mišičnih nesorazmerij in s tem vzrokov nastanka.
Epiduralne blokade
Z iglo se vbrizga zdravilo tik ob hrbtenjačo, kar je po navadi potrebno večkrat ponoviti. Zdravilo omili simptome hernije.
Cervikalna discektomija s fuzijo
V predelu vratne hrbtenice se opravi cervikalna discektomija s fuzijo, ki pomeni odstranitev celotnega diska, da se sprosti pritisk na hrbtenjačo. V medvretenčni prostor se postavi nadomestna kostna struktura, ki vretenci poveže skupaj, da se zarasteta.
Mikrodiscektomija
Odstranitev dela diska, ki pritiska na hrbtenjačo in s tem na živčne korenine, se imenuje mikrodiscektomija. Ker se uporablja mikrokirurška tehnika, je kolateralna škoda obhrbteničnih struktur minimalna. Spada med najbolj pogoste kirurške posege v predelu hrbtenice.
Zanimivost
Zjutraj, ko vstanete, lahko občutite togost in zmanjšano gibljivost v sklepih, kar je po več urah mirovanja normalno. Kar se zgodi z diski čez noč, je pomembno za funkcioniranje skozi dan. Diski se preko noči napolnijo z vodo, ostalimi hranili in se strukturno povečajo, kar je med drugim tudi razlog, zakaj smo v jutranjih urah malenkost višji v primerjavi z večerom. Zjutraj je temeljno, da vstanete mirno, da začnete z dnevom v počasnem tempu in da dovolite hrbtenici, da se pripravi na nove dnevne obremenitve. V jutranjih urah je dobro izvajati tudi aktivnost za povečanje gibljivosti.
Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič
Viri
Mohamad Bydon. 2022. Overview: What is a herniated disk? A Mayo Clinic expert explains. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/herniated-disk/symptoms-causes/syc-20354095.
Gadjradj, Pravesh S, Mark P Arts, Maurits W van Tulder, Wim J R Rietdijk, Wilco C Peul in Biswadjiet S Harhangi. 2017. Management of Symptomatic Lumbar Disk Herniation: An International Perspective. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28632645/.
Vialle, Luis Roberto, Emiliano Neves Vialle, Juan Esteban Suarez Henao in Gustavo Giraldo. 2010. Lumbar Disk Herniation. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2255497115302111.
Christopher Bise. 2016. Physical Therapy Guide to Herniated Disk. https://www.choosept.com/guide/physical-therapy-guide-herniated-disk.
