Možganska kap je eden najpogostejših razlogov prehitre mortalitete. Statistični podatki beležijo konstantno spreminjanje in izboljšanje življenjskega sloga kot pomemben preventivni dejavnik nastanka možganske kapi. V razvitih državah se je pojavnost možganske kapi v zadnjih 30 letih namreč zmanjšala za 42 %, v primerjavi z državami v razvoju, kjer se incidenca možganske kapi z leti le stopnjuje. Statistični podatki pojasnjujejo pomembnost vloge življenjskega sloga, ki zajema kvalitetno prehrano, gibanje in spremljanje ravni krvnega tlaka. V državah z visokimi dohodki je življenjski slog na višjem nivoju kakor v državah z nizkimi dohodki, a to ne izvzema možnosti za skrbno ravnanje z zdravjem v katerem koli okolju biva oseba.
Definicija možganske kapi
Pomembno je poudariti, da se možganska kap pojavi v primeru nenadne motnje v pretoku krvi do možganov, zatorej opredeljujemo dva tipa možganske kapi:
- ishemična in
- hemoragična možganska kap.
Ishemična možganska kap
Glavni razlog, zakaj se lahko pojavi ishemična možganska kap, je pomanjkanje pretoka krvi zaradi zožitve ali zamašitve krvnih žil. Zožene ali zamašene krvne žile so posledica maščobnih oblog, ki se kopičijo na stenah krvnih žil. Zaradi kopičenja lahko pride do krvnih strdkov, ki potujejo po krvnem obtoku in se nato zagozdijo v krvnih žilah v možganih. S tem pride do takojšnjega pomanjkanja kisika in hranilnih snovi v možganih. Možganske celice začnejo v nekaj minutah odmirati in s tem se poškodujejo določeni predeli možganov, ki se navzven kažejo z različnimi znaki in posledicami.
Hemoragična možganska kap
Tudi pri tej obliki možganske kapi pride do pomanjkanja pretoka krvi, a razlog je krvavitev znotraj možganov, ki povzroči, da se del možganov več ne odziva ustrezno. Do hemoragične kapi pride, ko žila poči ali “pušča”. Dejavniki, povezani s hemoragično kapjo, so:
- nenadzorovan krvni tlak,
- pretirano zdravljenje z zdravili za redčenje krvi,
- povečan premer žile (anevrizma),
- travma (npr. prometna nesreča),
- beljakovinske obloge na stenah krvnih žil (cerebralna amiloidna angiopatija),
- ishemična možganska kap, ki se zaradi krvavitve obrne v hemoragično.
Prehodna pretočna motnja
Tranzitorna ishemična ataka – TIA ali t.i. prehodna pretočna motnja nastane, ko se v možganih prekine pretok zaradi zapore arterije. Simptomi, ki se pojavijo, so popolnoma enaki, kot so pri možganski kapi, a ključna razlika je v trajanju le-teh. Simptomi pri prehodni pretočni motnji trajajo od 10 do 15 minut, lahko sicer vztrajajo tudi do 24 ur, a nikoli dlje. Po določenem času simptomi popolnoma izzvenijo in oseba lahko brez posledic nadaljuje z vseživljenjskimi obveznostmi.
Kateri so dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi?
Hipertenzija ali povišan krvni tlak je najpogostejši dejavnik tveganja za možgansko kap, ki se ga da redno regulirati. Ugotovljeno je bilo tudi, da je hipertenzija vzrok za kognitivne motnje in demenco, zato je izjemna pomembnost vzdrževanja optimalne vrednosti krvnega tlaka.
Znižanje povišanega krvnega tlaka zmanjša možnost za nastanek možganske kapi. Poznamo zgornji in spodnji krvni tlak. Optimalne vrednosti zgornjega oziroma sistoličnega krvnega tlaka so 130-140 mm Hg. Optimalne vrednosti za spodnji oziroma diastolični krvni tlak so 85-89 mm Hg. Če znižamo povišan sistolični krvni tlak za 2 mm Hg, je možnost za nastanek možganske kapi za 25 % nižja. Če znižamo diastolični krvni tlak, se tveganje za nastanek možganske kapi zmanjša za kar 50%.
Ostali dejavniki tveganja:
- prekomerna telesna teža,
- fizična neaktivnost,
- prekomerno uživanje alkohola in kajenje,
- povišan holesterol,
- sladkorna bolezen,
- obstruktivna spalna apneja (prenehanje dihanja med spanjem),
- bolezni srca in ožilja,
- družinska anamneza možganske kapi,
- starost.
Posledice možganske kapi
Možganska kap lahko v nekaterih primerih pusti začasne ali celo trajne posledice. Spodaj so naštete najpogostejše:
- Paraliza (negibnost) mišic in/ali izguba popolnega obsega gibljivosti sklepov. Lahko pride do paralize ene strani telesa ali izgube nadzora nad določenimi mišicami (npr. obrazne mišice).
- Težave s požiranjem in/ali govorjenjem. Možganska kap lahko povzroči izpad zavestne kontrole nad mišicami, ki so zadolžene za aktivacijo mimike obraza in požiranja.
- Izguba spomina ali težave pri razmišljanju.
- Čustvena labilnost je posledica, ki se kaže s težavnim kontroliranjem čustev.
- Bolečina, odrevenelost, mravljinčenje in drugi nenadni občutki se lahko pojavijo v delih telesa, ki jih je prizadela možganska kap. Če na primer izgubite občutek v levi roki, se lahko pojavi neprijeten občutek mravljinčenja v tej roki.
- Spremembe v vedenju in težave pri samostojnosti so kot posledica zelo pogoste, zato je pomoč pri vsakodnevnih opravilih v začetni fazi rehabilitacije ključna.
Kdaj je čas, da obiščete zdravnika?
Po pozitivni GROM lestvici je nujna strokovna medicinska pomoč. GROM predstavlja:
- G – govor (težave z govorom),
- R – roka (popolna ali delna ohromelost roke),
- O – obraz (asimetrija obraza zaradi povešenega ustnega kota),
- M – minuta (ob zgornjih znakih takoj poklicati strokovno medicinsko pomoč).
Ali se možganska kap lahko ponovi?
Največja dovzetnost za ponovitev možganske kapi je prve tri mesece po prvi pojavnosti, a to se lahko vleče vse do enega leta.
Najpogosteje ogroženi za ponovitveni dogodek možganske kapi so posamezniki, starejši od 80 let, in/ali posamezniki, ki imajo v družinski anamnezi visoke možnosti nastanka možganske kapi.
Preventiva
Že v stanju zdravega počutja je potrebno skrbeti za izogib zdravstvenim zapletom. To dosežemo s kvalitetnim, razgibanim in pozitivnim življenjskim slogom. Smernice za dobro preventivo:
- kontroliranje in zniževanje krvnega pritiska,
- zniževanje povišanega holesterola s hranilno in neprocesirano prehrano,
- prenehanje kajenja,
- vzdrževanje optimalne telesne teže,
- fizična aktivnost – anaerobna in aerobna,
- zdravljenje obstruktivne spalne apneje (prenehanje dihanja med spanjem),
- izogibanje alkoholu,
- izogibanje stresu.
Rehabilitacija in okrevanje po možganski kapi
Izjemnega pomena je učinkovit pristop k zdravljenju in celotni rehabilitaciji po možganski kapi. Odvisno za kakšno stopnjo prizadetosti gre, se na podlagi tega odločimo za metodo zdravljenja.
Rehabilitacija po možganski kapi je splošno opredeljena kot vsak vidik oskrbe, ki vključuje sodelovanje pri vsakodnevnih opravilih kot tudi zmanjševanje invalidnosti. Gre za proces, ki ima za cilj izboljševanje kognitivnih in motoričnih funkcij, torej doseganje najvišje možne ravni neodvisnosti na fizični, psihološki, socialni in finančni ravni.
Cilj je vrnitev v samostojno življenje z optimalno gibalno funkcionalnostjo.
Pomen fizioterapije po možganski kapi
Naši možgani po kapi okrevajo na tri glavne načine: prilagajanje, regeneracija in nevroplastičnost.
Prilagajanje predstavlja sposobnost gibanja po možganski kapi in dodajanje postopne progresivnosti. Za primer vzemimo osebo po možganski kapi, ki ima hemiplegijo (ohromelost ene strani telesa). Fizioterapevti z osebo aktivno izvajamo vaje na zdravi strani telesa in opazujemo vpliv tega gibanja na delovanje poškodovane strani telesa.
Pri regeneraciji gre za rast novih nevronov (živčnih celic) in nadomestitev poškodovanih.
Nevroplastičnost pomeni sposobnost spreminjanja in/ali preoblikovanja nevronskih mrež v možganih, da se z rastjo, krepitvijo in reorganizacijo spreminjajo. Možgani ob tem začnejo drugače delovati, saj se preoblikujejo.
Zrcalna terapija
Zrcalna terapija se uporablja za izboljšanje motoričnih funkcij po možganski kapi. Namen terapije je ponovna vzpostavitev gibanja bolnega dela telesa preko zdravega. Primer je lahko bolna roka, ki jo skrijemo za zrcalo in nato med izvajanjem opazujemo odsev zdravega dela telesa, ki pravzaprav v naših možganih prevzame vlogo bolnega. Ko samo gledamo gibanje ali si le-to le predstavljamo, se nevroni v naših možganih aktivirajo enako, kot če bi gibali dejansko z bolno roko. Intenzivnost je nekoliko nižja, a stopnja okrevanja kljub temu raste. To je eden izmed načinov, kako lahko vzpostavimo aktivacijske vzorce in senzorično zaznavanje.
Rezultat uspešne rehabilitacije se pokaže ob usvojeni spretnosti učenja in ponavljanja starih vzorcev, ki jih sedaj zaradi možganske kapi ni bilo možno izvesti (npr. dvig roke in zapiranje plastenke z zamaškom).
Proces rehabilitacije poteka v timskem pristopu strokovnih zdravstvenih delavcev, ki se med sabo dopolnjujejo in prilagajajo. Kriterij ocenjevanja za vsakega posameznika se razlikuje glede na trenutno stanje po poškodbi. Pred sestavo rehabilitacijskega plana je potrebno opraviti teste, s katerimi se na podlagi ocene določi obdobje rehabilitacije.
Testi zajemajo pregled obsegov gibljivosti v sklepih, preveri se mišična aktivnost in povišan tonus mišic (spastičnost), mišična moč, vsesplošna mobilnost (predvsem pri obračanju v postelji), vzorec hoje in sposobnost hoje po stopnicah.
Skozi celoten test se opazuje varnost pacienta glede na ravnotežje telesa.
V fizioterapevtsko obravnavo po možganski kapi vključujemo vaje, ki so osnovane na izboljšanju ravnotežja, krepitvi mišic, izboljšanju vzorcev pri hoji in gibanju nasploh ter koordinaciji (usklajenosti) telesa. Morda bo na začetku rehabilitacijskega procesa potrebno izvajanje pasivnih vaj, pri katerih fizioterapevti izvajamo gib namesto pacienta, a napredki se v korelaciji z višanjem samostojnosti izvajanja gibov postopno vršijo.
Fizioterapija na domu poskrbi za učinkovitejšo obravnavo, saj se pacient v domačem okolju bolje znajde. Napredek je zato lahko hitrejši. S fizioterapijo na domu zagotovimo pacientu kvalitetno obravnavo v domačem okolju in s tem učinkovito vpeljevanje nazaj v življenjske obveznosti.
Za uspešno rehabilitacijo po možganski kapi stopite v kontakt tako, da nas pokličete po telefonu ali izpolnite obrazec.
Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič
Viri:
Sarikaya, Hakan, Jose Ferro in Marcel Arnold. 2015. Stroke prevention – medical and lifestyle measures. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25573327/.
Mayo Clinic. What is a stroke? A Mayo Clinic expert explains. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/stroke/symptoms-causes/syc-20350113.
Belagaje, Samir R. 2017. Stroke Rehabilitation. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28157752/.
Cleveland Clinic. 2019. How to Prevent a Second Stroke. https://health.clevelandclinic.org/how-to-prevent-a-second-stroke/.
