Demenca pomeni izgubo kognitivnih funkcij – mišljenja, spominjanja, sklepanja – vse do te mere, da ovira vsakodnevno življenje osebe. Nekateri posamezniki z demenco ne obvladujejo svojih čustev in njihova osebnost se zato lahko spremeni. Poznamo različne stopnje demence, od blažje oblike, ko oseba v dnevu večkrat pozabi kako opravilo, a se sama spomni; do težje oblike, ko je oseba odvisna od drugih.
Demenca se trenutno pojavlja pri 35,6 milijonih ljudi po svetu in je vse pogostejša pri starejših od 85 let. Seveda se lahko pojavi tudi prej, a v nekoliko nižjem procentu.
Poznamo več različnih tipov demence, vključno s Alzheimerjevo boleznijo, ki je najpogosteje razvita oblika.
Kaj se dogaja pri demenci?
Znaki in simptomi demence se pojavijo, ko nekoč zdrave živčne celice v možganih prenehajo delovati. Izgubijo se povezave z drugimi možganskimi celicami in posledično odmrejo. S staranjem vsakdo izgubi nekaj živčnih celic, pri ljudeh z demenco je ta izguba veliko večja. A ne gre pozabiti, da so možgani plastični, kar pomeni, da so zmožni konstantnega spreminjanja in obnavljanja. V nadaljevanju preberite, kako krepiti kognitivne sposobnosti, da se izognete demenci.
Znaki in simptomi se razlikujejo glede na vrsto in vključujejo:
- izgubo spomina, slabo presojo, zmedenost in nejasnost misli,
- težave pri govorjenju, izražanju misli in razumevanju,
- težave pri pisanju in branju,
- tavanje in izgubljanje v znani okolici,
- težave z odgovornim ravnanjem, npr. z denarjem,
- daljše opravljanje vsakodnevnih opravil,
- impulzivno vedenje.
Tipi demence
Različni tipi demence so odvisni od nevrodegenerativnih motenj in dejavnikov, ki povzročajo postopno nepovratno izgubo živčnih celic.
1. Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence pri starejših. Pri večini ljudi z Alzheimerjevo boleznijo – pri tistih s pozno obliko bolezni – se simptomi prvič pojavijo sredi 60. let. Zgodnja Alzheimerjeva bolezen nastopi med 30. in 60. letom in je zelo redka. Alzheimerjeva bolezen ni nalezljiva bolezen, a nezdrav življenjski slog in možganske poškodbe povečajo možnost za nastanek bolezni.
2. Frontotemporalna demenca
Redka oblika demence, o kateri ne slišimo prav pogosto, je frontotemporalna demenca. Običajno se pojavi pri osebah, mlajših od 60 let, in pri kateri je zabeležena pojavnost 1 oseba od 50-ih.
3. Demenca z Lewijevimi telesci
Pri tovrstni demenci gre za kombinacijo Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, a značilni zanjo so tudi prividi in prisluhi.
4. Vaskularna demenca
Vaskularna demenca je oblika demence, ki jo povzročajo bolezni, ki poškodujejo krvne žile v možganih ali prekinejo pretok krvi in kisika v možgane.
5. Mešana demenca
Za to vrsto demence velja pojav kombinacije dveh ali več vrst demenc. Raziskave kažejo, da je najpogostejša kombinacija Alzheimerjeve bolezni in vaskularne demence. Mešana demenca lahko napreduje hitreje in se opazi prej, saj možgane prizadene več oblik demence, kar pomeni, da so možgani poškodovani na več območjih.
6. Creutzfeldt-Jakobova bolezen
Gre za redko obliko motnje v delovanju osrednjega živčevja in napredujočega propadanja možganskih celic, ki vodi v demenco.
Delitev demence glede na poškodovano območje v možganih
Poznamo kortikalno in subkortikalno demenco.
Kortikalna demenca je posledica poškodb v možganski skorji, torej zunanji plasti možganov. Ta ima ključno vlogo pri spominu in jeziku. Kortikalna demenca povzroča hudo izgubo spomina. Oseba se ni zmožna spomniti preprostih besed. Alzheimerjeva in Creutzfeldt-Jakobova bolezen sta primera kortikalne demence.
Subkortikalna demenca pomeni težave v delih možganov pod možgansko skorjo. Pri tovrstnih demencah se spremenita hitrost razmišljanja in sposobnost za začetek dejavnosti. Običajno ljudje s subkortikalno demenco nimajo težav s pozabljivostjo in razumevanjem. Parkinsonova bolezen, Huntingtonova bolezen in virus HIV lahko povzročijo ta tip demence.
Demenca z Lewijevimi telesci se opredeljuje tako v kortikalno kot subkortikalno demenco.
Kako se diagnosticira demenca?
Pri diagnosticiranju demence zdravniki najprej ocenijo, ali ima oseba morda že bolezen, ki je povezana s kognitivnimi težavami (mišljenje, pomnjenje itd.).
Družinska anamneza posameznika je lahko pomemben podatek o tveganju za demenco.
Opravijo se lahko tudi kognitivni in nevrološki testi, ki ocenijo mišljenje, spomin, reševanje miselnih problemov, matematičnih spretnosti in senzoričnega odziva ter refleksov.
Skeniranje možganov z možnostmi računalniške tomografije (CT), magnetne resonance (MRI) in pozitronske emisijske tomografije (PET) so načini za diagnosticiranje demence. S temi preiskavami se lahko odkrije možganska kap, tumorji in druge težave, ki lahko povzročijo demenco. Skeniranje možganov pokaže tudi spremembe v strukturi možganov.
Opazne spremembe v vedenju ali razpoloženju je pri sumu na demenco bolje redno spremljati, tudi z nadzorom psihiatra, saj lahko kakršnokoli duševno stanje (npr. depresija) prispeva k simptomom demence.
Za nekatere oblike demence so odgovorni geni posameznika. Vsak posameznik se lahko z genetskim testom testira in ugotovi, ali ima spremenjene gene, ki kažejo na dovzetnost pojava demence.
Test cerebrospinalne tekočine omogoča potrditev Alzheimerjeve bolezni ali druge vrste demence. Z lumbalno punkcijo se odvzame cerebrospinalna tekočina (obdaja možgane in hrbtenjačo ter zagotavlja zaščito) in nato zmerijo raven beljakovin in drugih snovi v tekočini. Preveliki odkloni snovi v tekočini lahko potrdijo demenco.
Krvni testi, ki so prav tako pokazatelj demence, se opravijo v sklopu drugih preiskav, saj kot edina opravljena preiskava ne pride v poštev.
Dejavniki tveganja za demenco
Glede na način življenja so različni dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek demence. To so:
- starost,
- družinska anamneza z demenco,
- bolezni, kot so diabetes, multipla skleroza, spalna apneja (prekinitev dihanja med spanjem),
- depresija,
- kajenje,
- alkohol,
- nezdrava prehrana in premalo gibanja,
- poškodba možganov,
- infekcijsko stanje možganov (npr. meningitis).
Preventiva in zdravljenje demence
Obstajajo zdravila, ki lajšajo simptome demence, a je ne pozdravijo v celoti. Da preprečimo demenco, je potrebno poskrbeti že predčasno z načinom življenja.
Zdrava prehrana se začne z načrtovanjem in strukturiranjem. Ob vnašanju hrane, ki jo naše telo potrebuje, se počutje izboljša in s tem okrepi imunski sistem.
Fizična aktivnost je pomemben faktor pri preprečevanju demence, saj vpliva na kardiovaskularni sistem in prav tako na kognitivne sposobnosti. Ples, kot dober primer fizične aktivnosti, je tako kognitivna kot motorična terapija. Oseba se ustvarjalno vključi v proces aktivnosti, kar začne pospeševati čustveno, kognitivno, fizično in socialno integracijo.
Prehranska dopolnila pripomorejo h kvalitetnejšemu vnosu hranil, saj s hrano ne zadostimo vseh optimalnih potreb vitaminov in mineralov. S tem preprečimo povečano tveganje za nastanek demence.
Trening možganov (npr. šah, reševanje križank, branje) spodbuja nastajanje novih živčnih povezav v možganih, s čimer se krepijo kognitivne sposobnosti.
Fizioterapija
Fizioterapija, ki je ena od načinov pri preprečevanju napredka demence, je efektivna predvsem z vidika izboljševanja kognitivnih sposobnosti. To privede do izboljšanja kakovosti življenja.
Velikokrat se zgodi, da oseba z demenco ni zmožna izraziti stopnje bolečine in pri tem lahko fizioterapevti sami ocenimo stanje na podlagi testov. Koristi fizioterapije za osebe z demenco so vidne v vseh fazah bolezni. V bolj zgodnji fazi smo osredotočeni na izboljšanje telesne pripravljenosti, ohranjanje gibljivosti sklepov, saj s tem omogočimo posamezniku z demenco nadaljevanje samostojnega življenja. Ko bolezen preide v napredovalno fazo, se pozornost usmeri na izvajanje preprostih dejavnosti, ki so vezane na določeno nalogo, kot je recimo posedanje in vstajanje s stola.
Oseba z demenco ima pogosto težave z ravnotežjem, kar povečuje tveganje za padce in zlome. Zaradi strahu pred padci mnogi ostanejo neaktivni, kar poslabša stanje demence. Značilna je togost mišic, zlasti po obdobju sedenja ali spanja. Fizioterapevti poskrbimo za razbremenitev napetosti in krepitev mišic.
Z napredovanjem bolezni imajo posamezniki z demenco težave pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so kopanje, oblačenje itn. Fizioterapevti poskrbimo za ohranjanje samostojnosti na podlagi individualno sestavljenega plana zdravljenja.
S kontinuirano fizioterapijo lahko dosežemo boljše ravnotežje, večjo telesno zmogljivost, večjo vzdržljivost pri hoji in boljše prenašanje teže zaradi okrepljenih mišic.
Načini vadb, ki v sklopu fizioterapije blagodejno vplivajo na demenco
Aerobna vadba (plavanje, ples, hitra hoja, tek itd.) je vsaka vrsta kardiovaskularne vadbe, pri kateri se povečata srčni utrip in dihanje. To je najpogostejša vrsta vadbe, ki se priporoča osebam z demenco. Priporočljiva je zlasti, ker upočasni krčenje hipokampusa (dela možganov, ki je zaslužen za dober spomin). Ko je krčenje upočasnjeno, demenca ne napreduje.
Vadba z uporom je vadba, pri kateri se dviguje ali vleče proti uporu (obtežitvi). S tem se izboljša mišična moč, ravnotežje in telesna drža. Pod vodstvom fizioterapevtov se optimalne vaje lažje izvajajo.
O vlogi gibljivosti pri osebah z demenco je veliko znanega, saj se gibljivost z leti statistično gledano zmanjšuje. Vaje za raztezanje se na primer pogosto uporabljajo pri osebah z omejenim obsegom gibljivosti, a raztezanje je pogoj za ohranjanje normalnega mišičnega tonusa, da ne pride do mišičnih krčev.
Za osebe z demenco je ključna varnost in s tem dobro počutje, zato je pomembno, da se tudi pri fizioterapiji počutijo udobno in varno. Iz tega razloga je odlično, če se fizioterapija lahko izvaja v udobju doma, kjer je okolje znano. Demenca povzroča zmedenost in z dinamiko vsakdana lahko izgubimo pozornost posameznika. Potrebno je izbirati udobno okolje za izvajanje, primerno aktivnost z nadzorom fizioterapevta in optimalni čas, ki se ga držimo. Na voljo smo vam na kontaktni telefonski številki ali e-mail naslovu. Izpolnite pa lahko tudi obrazec preko naše spletne strani in si tako zagotovite termin s fizioterapevtom.
Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič
Viri:
National Institute on Aging. What is Dementia? Symptoms, Types, and Diagnosis. https://www.nia.nih.gov/health/what-is-dementia.
WebMD Editorial Contributors, Bhandari Smitha. 2022. What is Dementia? https://www.webmd.com/alzheimers/types-dementia.
Karkou Vicky in Bonnie Meekums. 2017. Dance movement therapy for dementia. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28155990/.
Tervort, Thomas J. 2022. Physical Therapy for Dementia: How and Why It Helps Patients. https://neuraleffects.com/blog/physical-therapy-for-dementia/.
