Multipla skleroza, ki s počasnim napredovanjem prizadene centralni oziroma osrednji živčni sistem, se v Evropi pojavlja pri 0,11 % prebivalcev. Uvrščamo jo pod avtoimune bolezni, kar pomeni, da telo napada lastne celice, namesto da jih zaščiti, saj jih prepozna kot škodljive. Simptomi so lahko latentni (prikriti), zato je redno spremljanje sprememb telesa ključno. Učinkovitost zdravljenja je precej odvisna od tega, kako zgodaj jo začnemo zdraviti. Pri tem vam pomaga tudi fizioterapija.
Kaj je multipla skleroza in kakšni so prvi simptomi?
Poznamo različne stopnje razvoja multiple skleroze, a vse najpogosteje prizadenejo mlajše odrasle. Nastane tako, da ovojnica živčnih vlaken, ki ščiti hrbtenjačo, začne propadati.
Prvi simptomi, ki se pojavijo, so: okvara vidnega živca, motnje senzibilitete, težave z ravnotežjem in vrtoglavica.
Bolezen pa lahko spremljajo tudi drugi simptomi, kot so:
- mišični krči,
- epileptični napadi,
- težave z govorom,
- šibkost mišic ali t.i. mišična distrofija,
- težave z motoriko, koordinacijo telesa,
- deviacija s spominom,
- slabost in/ali bruhanje,
- težave z odvajanjem,
- motnje mokrenja,
- motnje spolne funkcije.
Vzroki nastanka multiple skleroze
Na nastanek bolezni vplivajo tako dedni dejavniki kot tudi okoljski. Na sprožitev procesa razvijanja bolezni vplivajo tudi določene virusne okužbe v otroštvu, pomanjkanje vitamina D, vnetna črevesna bolezen in bolezni ščitnice.
V primerjavi med ženskami in moškimi so ženske bolj nagnjene za potrditev diagnoze multiple skleroze.
Pomen demielinizacije
Proces demielinizacije povzroči okvaro mielinske ovojnice in zaradi tega pride do upočasnjenega ali celo blokiranega prevajanja signalov po živčnem vlaknu. Demielinizacija se lahko pojavi na katerem koli delu centralnega živčevja in glede na mesto okvare se pojavijo tudi simptomi. Med centralno živčevje uvrščamo možgane, hrbtenjačo in vidna živca.
Diagnosticiranje bolezni
- Magnetna resonanca je ključni pokazatelj, ali je pri posamezniku potrjena multipla skleroza, a obstajajo tudi drugi testi, ki le-to lahko potrdijo oziroma zanikajo.
- Krvna slika lahko pokaže druge bolezni, ki spadajo pod simptome multiple skleroze.
- Lumbalna punkcija je preiskava, za katero se odločimo, kadar želimo pregled možganske tekočine.
- Testi vidnih evociranih potencialov posnamejo električne signale, ustvarjene z živčnim sistemom, ti pa delujejo in se odzivajo na dražljaje. Test se torej opravi na podlagi vidnega in/ali električnega stimulusa. Oseba opazuje premikajoči se vzorec in hkrati občuti električne impulze v rokah ali nogah. Elektrode nato pokažejo, kako hitro informacije potujejo po živčnih poteh.
Lažje pa multiplo sklerozo diagnosticiramo, če poznamo vse možne oblike bolezni. V nadaljevanju preberite, katere vrste multiple skleroze poznamo:
- KLINIČNO IZOLIRAN SINDROM,
- RECIDIVNO-REMITENTNA MULTIPLA SKLEROZA,
- PRIMARNO PROGRESIVNA MULTIPLA SKLEROZA,
- SEKUNDARNO PROGRESIVNA MULTIPLA SKLEROZA
1. Klinično izoliran sindrom se pokaže z eno epizodo nevroloških simptomov, ki trajajo 24 ur ali več.
Pojavi se lahko eden ali več simptomov. Z magnetno resonanco se razkrijejo možganske spremembe, in če so podobne tistim pri ljudeh z multiplo sklerozo, obstaja do 80 % možnosti, da se nova epizoda klinično izoliranega sindroma spet pojavi. Več kot je epizod, večja je možnost za nastanek in potrditev diagnoze bolezni.
2. Recidivno-remitentna multipla skleroza je najpogosteje pojavljena oblika, saj zanjo v začetku pojava prvih simptomov zboli kar 85 % posameznikov. Oblika se začne pojavljati v obliki impulzivov (recidivov), ki jim sledi obdobje izboljšanja (remisija). Simptomi zagona recidivnega stanja lahko v obdobju remisije trajajo daljši čas ali celo trajno, a možno je tudi, da nekateri povsem izzvenijo.
3. Pri primarno progresivni multipli sklerozi gre za počasno napredovanje, ki izvzema hiter pojav simptomov, kot je to značilno pri recidivno-remitentni obliki. Lahko pride do obdobja izboljšanja in/ali občasnih izpadov simptomov napredovanja, a simptomi v povprečju cel čas kontinuirano napredujejo in stanje bolezni se z leti nenehno slabša.
Ameriško društvo multiple skleroze navaja, da se približno 15 % ljudi s potrjeno multiplo sklerozo na začetku spopade s stanjem primarno progresivne oblike.
4. Sekundarno progresivna multipla skleroza predstavlja kombinacijo vseh oblik. Pri tej obliki se lahko pojavi recidivno-remitentna epizoda simptomov, katerim sledi obdobje izboljšanja.
Brez zdravljenja in pravilnih pristopov k izboljšanju multiple skleroze približno polovica ljudi z recidivno-remitentno obliko napreduje v sekundarno progresivno obliko.
Kakšne so posledice multiple skleroze?
Za katerokoli obliko bolezni gre, pri vsaki obliki se pojavi vsaj ena od naštetih posledic, ki življenju dajejo večji izziv. Gibalna omejenost pri potrjeni diagnozi multiple skleroze lahko pomeni zmanjšan obseg gibljivosti v določenih sklepih, težave z ravnotežjem in v nekaterih primerih tudi težave pri samostojnosti in dnevnih opravilih.
Zaradi mišične oslabljenosti je tveganje za nastanek poškodb povečano. S tem se kvaliteta življenja lahko spremeni.
Vse naštete posledice pa se lahko obvladujejo, če z zdravljenjem začnemo pravočasno. V nadaljevanju vam predstavljamo pristope zdravljenja multiple skleroze.
Življenjska doba
Na življenjsko dobo lahko vplivajo različne degenerativne spremembe centralnega živčevja, ki v nekaterih primerih povzročajo tudi invalidnost. Zdravljenje prav tako nima vpliva na življenjsko dobo, a doprinese k boljši kakovosti življenja.
Zanimivost
Številne študije poročajo o pomembnosti jemanja prehranskega dopolnila – vitamina D, ki posledično zmanjša tveganje za nastanek multiple skleroze. V več študijah so bile nizke serumske ravni vitamina D povezane s povečano pogostostjo ponovitve bolezni in naraščajočo invalidnostjo.
Potrebno je zavedanje, da uporaba vitamina D kot samostojna terapija ne prepreči razvijanja multiple skleroze. Jemanje vitamina D služi le kot dopolnilna terapija.
Zdravljenje
Pri nekaterih posameznikih so simptomi tako blagi, da zdravljenje sploh ni potrebno, a takšni primeri so redki. Pomembno je, da se ne glede na obliko multiple skleroze zdravljenje po diagnosticiranju začne dovolj hitro in učinkovito. Ker je multipla skleroza progresivna bolezen, to pomeni, da z leti napreduje. Pravilni pristop zdravljenja zahteva multidisciplinaren pristop zdravstvenih delavcev.
Zdravljenje omogoči zakasnjeno napredovanje bolezni, saj popolna ozdravitev zaradi propada živčnih celic ni mogoča.
Zdravljenje multiple skleroze zajema uporabo zdravil v obliki tablet in injekcij, a v uspešno rangiranje metod zdravljenja uvrščamo rehabilitacijo s pristopom fizioterapevtskih tehnik.
Fizioterapija
Vsaka oblika multiple skleroze zahteva popolno pozornost in osredotočenost v izboljšanje ali zaustavljanje napredovanja bolezni.
Glede na znane simptome se odločamo za različne pristope fizioterapevtskih obravnav. Hidroterapija, hipoterapija, aktivno-asistirano raztezanje, krepitev mišic s stabilizacijskimi in ravnotežnimi vajami pripomorejo k preprečevanju nadaljnjega razvoja bolezni.
Neaktivnost pri posameznikih z multiplo sklerozo se z vidika mišic velikokrat pokaže s povečanim mišičnim tonusom, omejeno gibljivostjo in zategnjenostjo.
Šibkost mišic se najpogosteje izrazi pri trupu in mišicah kolčnega sklepa. Razvije se lahko slaba kontrola gibanja lopatic zaradi šibkosti mišic v tem predelu.
Fizioterapija s pravilnim pristopom zajema holistični pristop zdravljenja. Zaradi zgoraj omenjenih možnih zapletov bolezni je pomembno konstantno korektivno izboljševanje telesne drže, izboljševanje ravnotežja in koordinacije (usklajenosti) gibanja. Potrebno je vzdrževati samostojnost pri dnevnih opravilih in ohranjati kondicijo.
Fizioterapevti tako sestavimo program vaj, ki se nenehno stopnjujejo in prilagajajo glede na trenutno počutje in stanje posameznika. S fizioterapijo na domu omogočimo posamezniku, da v samem procesu zdravljenja kar se da motivirano sodeluje, saj domače okolje daje občutek domačnosti in s tem varnosti.
Multiple skleroze še ni možno popolnoma ozdraviti, zato se s fizioterapijo osredotočamo na odpravljanje simptomov. Nova zdravila in nove možnosti zdravljenja omogočajo lažje obvladovanje bolezni in s tem upočasnjeno napredovanje.
Za uspešno zdravljenje je poleg fizioterapije pomembna še polnovredna prehrana, čustvena stabilnost, psihično ravnovesje, izogibanje vsem dejavnikom, ki pospešujejo zagon bolezni, in redni obiski zdravnika.
Za zdravljenje multiple skleroze vam svetujemo konstantno celostno obravnavanje pod vodstvom strokovnjakov. S fizioterapijo na domu vam izkušeni strokovnjaki in fizioterapevti FizoGib zagotavljamo bolj prijetno izkušnjo in obravnavo v toplini vašega doma.
Pokličite nas po telefonu ali pa izpolnite obrazec za povpraševanje in z veseljem vam bomo svetovali in pomagali.
Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič
Viri:
Dobson R. in G. Giovannoni. 2018. Multiple sclerosis – a review. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30300457/
Doshi Anisha in Jeremy Chataway. 2016. Multiple sclerosis, a treatable disease. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27956442/.
Tobin, Oliver. Multiple sclerosis. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/multiple-sclerosis/diagnosis-treatment/drc-20350274.
Madell, Robin. 2019. Types of Multiple Sclerosis. https://www.healthline.com/health/multiple-sclerosis/types-of-ms.
Provance, Patricia G. 2011. Physical Therapy in Multiple Sclerosis Rehabilitation. http://main.nationalmssociety.org/docs/HOM/physicaltherapy.pdf.
Feige, Julia, Tobias Moser, Lara Bieler, Kerstin Schwenker, Larissa Hauer in Johann Sellner. 2020. Vitamin D Supplementation in Multiple Sclerosis: A Critical Analysis of Potentials and Threats. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32188044/.
