Prispevki

Okvare možganov, kot je možganska kap pogosto preprečite. Če pa pa vas okvara doleti, pa vam stanje izboljšuje fizioterapija.

 

O okvarah možganov govorimo, kadar pride do poškodbe možganov, in tudi, kadar pride do bolezni le teh. Bolezni in poškodbe možganov delimo na:

Vaskularne – žilne bolezni

  • Možganska kap
  • Subarahnoidalne krvavitve zaradi anevrizme
  • Subduralna krvavitev
  • Ekstraduralna krvavitev

Poškodbe možganov

Infekcije

  • Meningitis
  • Encefalitis
  • Epiduralni absces

Strukturalne okvare

  • Cerebralna paraliza
  • Tumor
  • Poškodbe možganov, ki jih delimo glede na čas po poškodbi, obseg poškodbe, težavnost poškodbe,

Kljub temu, da imajo zgoraj navedene okvare možganov isti naslov, so si v podnaslovih lahko zelo različne. Eden od dejavnikov je že sam nastanek poškodbe in nato tudi posledice oz. okvare, ki so za posamezne tipe poškodb/okvar značilne.

Vsem posledicam možganskih okvar je skupno, da so odvisne od področja in obsega okvarjenih možganov, starosti posameznika in pa tudi drugih dejavnikov. Posledice poškodb so lahko vidne neposredno, včasih pa so nam opazne šele kasneje in jih zaznamo zgolj v določenih situacijah posameznikovega odzivanja in doživljanja sveta in okolice.

Kako jih preprečiti?

preprečiti okvar možganov

Medvretenčna ploščica med dvema vretencema deluje kot blažilec sil na hrbtenico. Predvsem v ledvenem

Okvare možganov je v določeni meri možno preprečiti. V ta segment okvar sodi možganska kap, pri kateri lahko s pravilnim medikametoznim zdravljenjem visokega pritiska, holesterola… vplivamo na zmanjšano tveganje, preprečimo nastanek kapi. Prav tako lahko vplivamo na svoje navade, gibanje, prehrano…

Seveda pa smo v sklop okvar možganov šteli tudi vrste nezgod, na katere nimamo vpliva in jih lahko preprečimo zgolj s previdnostjo.

Kako okvare možganov zdravi fizioterapija

Poškodbe glave zdravljenje fizioteapija

Ključnega pomena pri zdravljenju okvar možganov je zgodnja rehabilitacija, saj so možgani že v akutni fazi pripravljeni na reorganizacijo. Takoj po postavljeni medicinski diagnozi je potrebno začeti z rehabilitacijo. Če stanje bolnika dopušča, je pomembna zgodnja aktivacija, praviloma že drugi dan po okvari možganov. Član rehabilitacijskega tima se vključi v skladu s potrebami in bolnikovimi zmožnostmi. Pozornost je v prvih dneh usmerjena na zdravljenje primarnih posledic in preprečevanje sekundarnih. Stimulacija posameznika preko stopal, dlani in sicer preko telesa močno vpliva na strukturo možganov. Vplivati moramo na vsa čutila. Učenje mora biti nepretrgano, potrebnih je veliko število ponovitev (motorično učenje) in izzivi morajo biti veliki.

Sama opažam, da je pri vseh pacientih (ne samo s poškodbo glave) zelo bistveno, da jim ne ubijaš upanja. Velikokrat smo se ljudje zmožni potruditi preko vseh meja za doseganje določenih, nemogočih ciljev. Upanje je volja. S stimulativnim okoljem, primernimi in spodbudnimi odnosi, primerno terapijo se da zares veliko doseči. (Uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Soočanje z okvaro možganov je proces, ki močno prizadene posameznika, svojce in najbližje. Gre za dolgotrajen in zapleten proces, katerega izid ni znan.

V fizioterapiji se pri rehabilitaciji takšnih bolnikov poslužujemo nevroloških  tehnik, ortopedskih tehnik, tehnik manipulacije sklepov, živčevja, fascij idr.

Končni cilj vsake rehabilitacije je razvoj preostalega potenciala organizma do take mere, ki zagotavlja optimalno vključitev poškodovanega ali bolnega v delovno okolje.

Rehabilitacija je del zdravljenja, za katerega je znano, da bolniku omogoči živeti bolje, z manjšo prizadetostjo in dlje. (Uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

 

Okvare možganov uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

 

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Poškodbe hrbtenice so pogost pojav v sodobni družbi. Lahko jih tudi preprečite.  Zakaj nastanejo in kako vam fizioterapija pomaga pri zdravljenju.

Hrbtenica je organski sistem, ki znotraj hrbtenjačnega kanala ščiti hrbtenico. Sestavljena je iz vretenc, medvretenčnih ploščic, vezi in mišic, ki zagotavljajo stabilnost posameznim sklepom in hrbtenici v celoti. Ima tudi nosilno in povezovalno funkcijo. Iz hrbtenjačnega kanala izstopajo živci, ki oživčujejo posamezne dele telesa.

Hrbtenica zagotavlja največ gibanja v vratnem delu in nato v ledvenem delu. V teh delih zato največkrat prihaja do težav, poškodb, bolečin. V prsnem delu je gibanja najmanj, zato so poškodbe v tem delu manj pogoste. (Uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.)

Pri poškodbi hrbtenice lahko govorimo o izolirani poškodbi vretenc, medvretenčnih ploščic, vezi, malih sklepov ali pa tudi o poškodbah živčevja. Do poškodbe le tega pride, kadar so sile in premiki tako veliki, da pride do poškodbe, tudi stisnjenja živčevja.

Vzroki za nastanek poškodbe hrbtenice?

skok v vodo

Do poškodbe, zlomov, izpahov, zdrsov vretenc najpogosteje pride pri:

  • padcih na glavo (skok v prenizko vodo), hrbet (padec z višine, drevesa, strehe…), zadnjico in noge,
  • prometnih nesrečah,
  • športnih aktivnostih,
  • zaradi dolgo trajajočih prisiljenih položajev…

Razlogi pa so lahko tudi notranji:

  • degenerativne spremembe,
  • dedne in prirojene spremembe,
  • avtoimune bolezni,
  • tumorji…

Zelo pogosta poškodba hrbtenice je tako imenovana hernija (išias).

Hernija hrbtenice

Hernija

Medvretenčna ploščica med dvema vretencema deluje kot blažilec sil na hrbtenico. Predvsem v ledvenem delu se pogosto pojavijo degenerativne spremembe na medvretenčnih ploščicah in takrat posamezniki omenjajo svoje diagnoze kot ˝imam išias˝. Razlogov za nastanek hernije je več. Najpogostejši med njimi so:

  • staranje in slabša presnova v ploščicah,
  • vse manj vode v ploščicah (ploščica se skrči in postane trda),
  • genetska nagnjenost,
  • dolgotrajna mehanska preobremenitev,
  • življenjski slog (gibanje, prehrana – debelost…)…

Zdrs posamezne ploščice ali pa uničenje njene vsebine lahko pritiska na različne strukture, živčne korenine in to lahko povzroča hude težave. Pri dolgotrajnih pritiskih ali pa velikih silah se korenina lahko tudi poškoduje.

Kako preprečimo poškodbe hrbtenice?

Poškodba hrbtenice pisarna

Poškodbe hrbtenice  do določene mere lahko preprečimo, seveda pa je veliko odvisno od vzroka nastanka. Pri poškodbah, ki so nastale kot posledica  nesreče, je glavni preprečevalec previdnost, kritičnost… Pri ostalih poškodbah, ki so degenerativnega, avtoimunega, bolezenskega, življenjskega vzroka, pa ima tako kot pri ostalih poškodbah tudi tukaj glavno vlogo fizična oz. telesna pripravljenost, teža in sam način življenja – zdrav življenjski slog, prehrana, gibanje…

Kako jih zdravi fizioterapija?

Fizioterapija hrbtenice

V fizioterapiji se preventiva posveča predvsem pridobivanju dobre mišične moči, vplivamo na stabilnost sklepov med vretenci, na hrbtenico v celoti in preprečujemo, da bi stresne situacije vplivale na posamezen sklep. Bistvenega pomena je seveda pravilno poseganje po predmetih, dvigovanje predmetov in obremenjevanje hrbtenice nasploh (aktivnosti, ergonomija pri delu, športu, spanje…). Vse prevečkrat so sile na hrbtenico, zaradi slabe mišične moči trebušnih mišic, mišic nog in zadnjice, prevelike, zato prihaja do poškodb.

Kot se spomnim iz otroštva, so ljudem, ki jih je bolel križ, vedno rekli, da imajo šibke hrbtne mišice. Šele z izkušnjami sem spoznala, da je pravi vzrok največkrat v šibkih trebušnih mišicah, zato imajo pogosto težave s križem tisti ljudje, ki imajo prekomerno težo.

Z izkušnjami sem ugotovila, da je velikokrat bolečina v križu pogojena in hujša zaradi mišičnega krča, otrdelosti v predelu poškodbe. Že s samo sprostitvijo predela velikokrat vplivamo na statiko in bolečino.  (Uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.)

Kadar do težav že pride in se pojavi bolečina, izvajamo tehnike za preprečevanje, zmanjšanje bolečin, vplivamo na statiko sklepov, na mehko-tkivne strukture okoli sklepov in tudi drugje po telesu.

Preko izboljšanja mišične moči in vplivanja na posamezne strukture sprovociramo  pravilno držo in pravilno izvajanje funkcionalnih aktivnosti, tudi sedenje, stanje, spanje… Kadar s preventivo nismo uspešni, pride do operacije.

Glavna naloga fizioterapije po kirurško obravnavani poškodbi hrbtenice (ne glede na to, kaj je razlog za operacijo hrbtenice) je seveda čim večja osamosvojitev in povrnitev funkcionalnega stanja. (Uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.)


Pomembna znanja fizioterapevtov

Cilj vsake fizioterapevtske obravnave je izboljšanje stanja, preprečevanje bolečin, osamosvojitev… Pred samim izvajanjem fizioterapije najprej opravimo meritve (obsege gibljivosti, obseg struktur, meritve mišične moči, funkcionalne naloge, oceno bolečine…). Na podlagi ocen določimo terapijo, ki je individualna in zajema različne terapevtske pristope. Tehnike, ki se jih poslužujemo, vplivajo na kostno-sklepne strukture, mišice, mehko-tkivne strukture, živčevje, fascije (Cyriax, Mulligan, fascialne tehnike, mobilizacija živčevja…). Poslužujemo se tudi uporabe aparatur (mišične stimulacije, tens, magnet, ultrazvok, hipervolt) in drugih neinvazivnih pripomočkov (hlajenje, kineziotaping, bandažiranje).

Včasih se pacienti ustrašijo ocenjevanja ali pa so zgroženi nad sposobnostmi, ki jih imajo ob prisotnosti bolečine ali po operaciji. Meritve, ki jih opravimo, so velik motivator in pogosto dobra orientacija za posameznika, v katero smer se mora pomikati.  (Uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.)

Poškodbe hrbtenice uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Kaj lahko naredite če vas doletijo travmatološke poškodbe? Fizioterapija vam pri tem pospeši okrevanje in povratek v normalno življenje.

Kdaj nastanejo travmatološke poškodbe?

Travmatološke poškodbe

Travmatološke poškodbe so zelo raznolike. So zelo pogoste, saj se dogodijo v zelo različnih okoljih, letnih časih (poledenela tla pozimi), pri različnih opravilih (vožnja avtomobila, traktorja, motorja, delo na višini…) in aktivnostih (šport, košnja trave, gozdarstvo…). Na srečo jo včasih odnesemo samo s prasko, odrgnino, kadar pa gre za hujše poškodbe, je pomembno, da obiščemo urgenco.

Travmatologi so tisti, ki nas spet sestavijo, tisti, ki nam naredijo artroskopijo pri težavah z meniskusi ali vezmi, tisti, ki nam operirajo rotatorno manšeto v ramenskem sklepu, tisti, ki nam z vijaki, ploščicami… sestavijo polomljeno medenico, hrbtenico…

Preprečevanje travmatoloških poškodb je nemogoče

travmatološke poškodbe zdravljenje

Travmatoloških poškodb praktično ne moremo predvideti in najpomembnejše pri preprečevanju so previdnost, primerna pripravljenost in osredotočenost pri izvajanju bolj zahtevnih opravil.

Kaj lahko naredi fizioterapevt

Po kirurško obravnavani travmatološki poškodbi ali po odstranitvi mavca je običajno zelo prizadeto tudi tkivo okoli poškodbe. Poleg zmanjšane mišične moči, zmanjšanega obsega gibljivosti, velikokrat še vedno prihaja do otekanja, bolečin in posledično slabše funkcije.

Z izkušnjami sem spoznala, da ne glede na to, ali imamo v obravnavi politravmo ali pa gre za prizadetost samo enega dela, sklepa, prizadet ni samo predel, ki je bil poškodovan, ampak zaradi neuporabe težave lahko nastopijo tudi drugje.
(uni. dipl. fizio. Leja Meglič mag.)

Tudi tokrat ob prvem pregledu opravimo vse začetne meritve. Začetne meritve se izvajajo zaradi spremljanja napredka, ki je običajno tudi glavni motivator.

Cilj fizioterapije je v prvi fazi zmanjšati oteklino in bolečino preko mehkih tkiv, mišic in fascij. Preko aktivnosti poskušamo izboljšati tudi gibljivost in šele na koncu pričnemo s krepitvijo mišične moči.  

Pri tem se naši fizioterapevti oprijemajo pridobljenih znanj ortopedske medicine Cyriax, mobilizacijske terapije z gibanjem Mulligan, v primeru poškodb živcev se uporablja tudi mišična stimulacija za denervirane mišice, mobilizacija živčevja, Bobath nevrološka terapija, fascialne tehnike ERGON, kinezio taping in seveda tudi joga smeha. Zakaj? Vsakdo se po dolgem ležanju in neaktivnosti tudi psihično počuti slabše. Lahko bi rekli, da marsikdo vrže ˝puško v koruzo˝. S primernim pristopom pacientom vračamo voljo, jih spodbujamo in motiviramo za izvajanje aktivnosti, terapijo in jim vlivamo voljo do življenja nasploh.

Travmatološke poškodbe v večini primerov uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Kako lahko športne poškodbe preprečite, zdravite in kaj vse lahko naredite za hitrejše in boljše okrevanje? Fizioterapija vam pomaga k hitrejšemu okrevanju.

V današnjem času se vse več časa nameni zdravemu načinu življenja, predvsem zdravi prehrani in redni telesni aktivnosti. Rekreativnih športnikov (tekačev, kolesarjev…) je vsako leto več. Velikokrat je rekreativni šport že na meji profesionalnega in res se posamezniki poslužujejo različnih vrst vadbe in substanc za doseganje najboljših rezultatov. Pa ste se kot rekreativni športnik kdaj vprašali, kje je meja? Ste se vprašali, ali res vse izvajam brezhibno, pravilno?

Športne poškodbe so v primerjavi z ostalimi poškodbami (poškodbami pri delu ali v prometu) nekoliko manj pogoste, pa vendar v porastu. Prevalenca se giblje okoli 10 do 15% in zajema predvsem generacije med 20 in 30 let. Najpogostejša je poškodba kolena, nato sledi poškodba stegnenice, gležnja, rame, prepone, zapestja in Ahilove tetive. Športna poškodba nastane predvsem med začetniki, ostali pogosti vzroki pa so še nepripravljenost, slabo trenirani in utrujeni športniki.

Osnove medicine športa, priročnik. Maribor, Pedagoška fakulteta

Kdaj nastane športna poškodba?

poškodbe pri teku

Nepravilna vadba lahko negativno vpliva na sklepe, mišice, vezi ter druge mehko-tkivne strukture. Ker stvari niso vodene, vse večkrat prihaja do številnih športnih poškodb. Med športne poškodbe štejemo tiste poškodbe, ki so se dogodile tekom športne aktivnosti.

Poleg športnih poškodb, ki nastanejo v trenutku, pa na tem mestu lahko govorimo tudi o športnih preobremenitvah, ki zaradi nepravilnega izvajanja določene aktivnosti nastajajo dlje časa.

Kako preprečiti nastanek športne poškodbe

Športnih poškodb prav gotovo v celoti ne moremo preprečiti. Poleg osnov, kot so ogrevanje pred športom, raztezanje, primerna športna oprema…, je tudi zelo pomembno, da kot športnik večkrat vprašamo, ali zares vse delamo prav, iščemo sogovornike z istimi interesi, delimo svoje izkušnje, predvsem in na prvem mestu pa seveda poslušamo svoje telo. Pomembno je, da smo kritični do svojih sposobnosti in se ob vsakem začetku ukvarjanja s športom spomnimo, kdaj smo to nazadnje počeli. Tudi to ima velik pomen.

 

Kot aktivna, morda za nekatere že mejno profesionalna športnica, sem večkrat opravila trening zato, ker sem ga morala, in ne zato, ker bi si ga želela. Trenirala sem večkrat dnevno, seveda vsak dan. Ker sem bila iz stroke, seveda fizičnih težav nisem imela. Naj pa omenim, da je pomembno poslušati svoje telo in spremljati ter prilagajati tudi prehrano. 

Le ta lahko močno vpliva na sam trening in tudi rezultat. Sama sem se zaradi velikih obremenitev soočala s pomanjkanjem železa, saj sem ga zaradi hudih naporov izgubljala z urinom. Nočem vas prestrašiti, vendar vas želim opomniti, da je pomembno tudi notranje ravnovesje in s tem primeren in zadosten vnos vseh hranil.
(Leja Meglič mag.)

Kaj narediti, ko pride do športne poškodbe

zdraviti športne poškodbe

Športe poškodbe so lahko zelo različne. Običajno so vezane na poškodbe mišic, vezi, meniskusov, lahko pa tudi drugih struktur.

Pri večini športnih poškodb sledimo protokolu, ki ga zapišemo s kratico R.I.C.E (rest, ice, compression, elevation).

Le ta stoji za besede in dejanja: počitek, hlajenje, povijanje in dvig prizadetega dela (s tem preprečujemo otekanje).

Kadar sumimo, da ne gre za nedolžno bolečino ali pa je bolečina prehuda, seveda obiščemo zdravnika. Z rentgenskim slikanjem bo izključil možnost zloma, zvina, izpaha ter vas poslal na magnetno resonanco, ultrazvok… V večini primerov športnih poškodb boste s pravilno fizioterapevtsko obravnavo lahko odkrili vzrok težav, dobili diagnozo ter odpravili bolečino, izboljšali obseg gibljivosti, pridobili ali celo nadgradili izgubljeno mišično moč ter se vrnili k športni aktivnosti v najkrajšem možnem času.

Pomembna znanja fizioterapevtov

Fizioterapija športne poškodbe

Fizioterapija pri športnih poškodbah zajema tehnike ortopedske medicine. Naši fizioterapevti so usposobljeni za diagnosticiranje športnih in ortopedskih poškodb ter seveda tudi za samo terapijo le teh. Pri tem uporabljajo znanja Cyriax ortopedske medicine, Mulligan sklepne mobilizacije z gibanjem, fascialne terapije ERGON, lepljenje kinezio trakov itd.

Športne  poškodbe uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Preberite, kako lahko ortopedske poškodbe preprečite, zdravite in kaj vse lahko naredite za hitrejše in boljše okrevanje.

Kaj spada med njih?

Ortopedske poškodbe noga

K ortopedskim poškodbam poleg športnih poškodb prištevamo tudi degenerativne, prirojene, onkološke in druge bolj klasične poškodbe. Mednje uvrščamo obrabe sklepov (hrbtenice, kolkov, kolen, ramen…), preobremenitve sklepov (vnetje karpalnega kanala), skolioze, hernije, nestabilno hrbtenico, revmatoidna obolenja, rak na kosteh…

Kdaj nastanejo ortopedske poškodbe?

Vzroki za nastanek ortopedskih poškodb so torej zelo različni. Mednje sodijo:

  • preobremenitev sklepa zaradi dolgo trajajočih pritiskov,
  • ponavljajoči se gibi,
  • degenerativni dejavniki,
  • dedni in prirojeni dejavniki, pri katerih gre lahko za slab kostni material,
  • avtoimune bolezni,
  • onkološki dejavniki.

Kako ortopedske poškodbe preprečujemo

Sem sam kriv za obrabo kolka? Bi lahko to kako preprečil?

Ortopedske poškodbe do določene mere lahko preprečimo, seveda pa je veliko odvisno od vzroka nastanka. Tako kot pri ostalih poškodbah ima tudi tukaj veliko vlogo fizična oz. telesna pripravljenost, teža in sam način življenja – zdrav življenjski slog.

Tako recimo za obrabo kolčnega sklepa ni razlog prekomerna telesna teža, je pa prav gotovo to dejavnik, ki vpliva na hitrejše napredovanje obrabe in večje težave.

V nekaterih primerih veliko stvari lahko rešimo konzervativno in preprečimo najhujše – kirurški poseg. V določenih primerih pa se operaciji ne moremo izogniti.

Zelo pomembno, da se na sam poseg pripravimo in skušamo iti na operacijo čim bolj fizično pripravljeni, saj bo le tako lahko naše okrevanje po operaciji boljše, hitrejše in uspešnejše. (Leja Meglič mag.)

Kako jih zdravi fizioterapija

Pri Fiziogibu se preventiva posveča predvsem pridobivanju dobre mišične moči, vplivamo na stabilnost sklepa in preprečujemo, da bi stresne situacije vplivale na posamezen sklep. Znotraj tega izvajamo tudi tehnike za preprečevanje bolečin, deformacij, ohranjamo gibljivost sklepov… Vplivamo na statiko sklepa, na mehko-tkivne strukture okoli sklepa in tudi drugje po telesu.

Kadar s preventivo nismo uspešni, pride do operacije. Glavna naloga fizioterapije po kirurško obravnavani ortopedski poškodbi je seveda čim večja osamosvojitev in povrnitev funkcionalnega stanja. Tudi v tem primeru ima veliko vlogo zdrav način življenja, telesna teža in seveda fizična pripravljenost pred samim posegom. Osebe, ki so bile že pred operacijo v dobri telesni pripravljenosti, imajo veliko večje možnosti za boljši končni rezultat kot ostali. Seveda pa je cilj naše fizioterapije, da vsak posameznik poskuša doseči maksimalne rezultate.

Pomembna znanja fizioterapevtov

Cilj vsake fizioterapevtske obravnave je izboljšanje stanja, preprečevanje bolečin, osamosvojitev… Pred samim izvajanjem fizioterapije najprej opravimo meritve (obsege gibljivosti, obseg struktur, meritve mišične moči, funkcionalne naloge, oceno bolečine…). Na podlagi ocen določimo terapijo, ki je individualna in zajema različne terapevtske pristope. Tehnike, ki se jih poslužujemo, vplivajo na kostno-sklepne strukture, mišice, mehko-tkivne strukture, živčevje, fascije (Cyriax, Mulligan, fascialne tehnike, mobilizacija živčevja…).

Poslužujemo se tudi uporabe aparatur:

  • mišične stimulacije,
  • tens,
  • magnet,
  • ultrazvok,
  • hipervolt,
  • in drugih neinvazivnih pripomočkov (npr. hlajenje, kineziotaping, bandažiranje).

Ortopedske poškodbe lahko v večini primerov uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.