Prispevki

Okvare možganov, kot je možganska kap pogosto preprečite. Če pa pa vas okvara doleti, pa vam stanje izboljšuje fizioterapija.

Okvare možganov so v večini primerov neizogibne po določeni poškodbi možganov, in tudi, kadar pride do bolezni le teh. Bolezni in poškodbe možganov delimo na:

Vaskularne – žilne bolezni

  • Možganska kap,

  • subarahnoidalne krvavitve zaradi anevrizme,

  • subduralna krvavitev,

  • ekstraduralna krvavitev.

Poškodbe možganov

Infekcije

  • Meningitis,

  • encefalitis,

  • epiduralni absces.

Strukturalne okvare

  • Cerebralna paraliza,

  • tumor,

  • poškodbe možganov, ki jih delimo glede na čas po poškodbi, obseg poškodbe, težavnost poškodbe.

Kljub temu, da imajo zgoraj navedene okvare možganov isti naslov, so si v podnaslovih lahko zelo različne. Eden od dejavnikov je že sam nastanek poškodbe in nato tudi posledice oz. okvare, ki so za posamezne tipe poškodb/okvar značilne.

Vsem posledicam možganskih okvar je skupno, da so odvisne od področja in obsega okvarjenih možganov, starosti posameznika in pa tudi drugih dejavnikov. Posledice poškodb so lahko vidne neposredno, včasih pa so nam opazne šele kasneje in jih zaznamo zgolj v določenih situacijah posameznikovega odzivanja in doživljanja sveta in okolice.

Kako jih preprečiti?

preprečiti okvar možganov

Medvretenčna ploščica med dvema vretencema deluje kot blažilec sil na hrbtenico (predvsem v ledvenem delu).

Okvare možganov je v določeni meri možno preprečiti. V ta segment okvar sodi možganska kap, pri kateri lahko s pravilnim medikamentoznim zdravljenjem visokega pritiska, holesterola… vplivamo na zmanjšano tveganje, preprečimo nastanek kapi. Prav tako lahko vplivamo na svoje navade, gibanje, prehrano…

Seveda pa smo v sklop okvar možganov šteli tudi vrste nezgod, na katere nimamo vpliva in jih lahko preprečimo zgolj s previdnostjo.

Kako okvare možganov zdravi fizioterapija?

Poškodbe glave zdravljenje fizioteapija

Ključnega pomena pri zdravljenju okvar možganov je zgodnja rehabilitacija, saj so možgani že v akutni fazi pripravljeni na reorganizacijo. Takoj po postavljeni medicinski diagnozi je potrebno začeti z rehabilitacijo. Če stanje bolnika dopušča, je pomembna zgodnja aktivacija, praviloma že drugi dan po okvari možganov. Član rehabilitacijskega tima se vključi v skladu s potrebami in bolnikovimi zmožnostmi. Pozornost je v prvih dneh usmerjena na zdravljenje primarnih posledic in preprečevanje sekundarnih. Stimulacija posameznika preko stopal, dlani in sicer preko telesa močno vpliva na strukturo možganov. Vplivati moramo na vsa čutila. Učenje mora biti nepretrgano, potrebnih je veliko število ponovitev (motorično učenje) in izzivov, ki morajo biti kognitivno težavni.

Sama opažam, da je pri vseh pacientih (ne samo s poškodbo glave) zelo bistveno, da jim ne ubijaš upanja. Velikokrat smo se ljudje zmožni potruditi preko vseh meja za doseganje določenih, nemogočih ciljev. Upanje je volja. S stimulativnim okoljem, primernimi in spodbudnimi odnosi, primerno terapijo se da zares veliko doseči (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Soočanje z okvaro možganov je proces, ki močno prizadene posameznika, svojce in najbližje. Gre za dolgotrajen in zapleten proces, katerega izid ni vedno znan.

V fizioterapiji se pri rehabilitaciji takšnih bolnikov poslužujemo nevroloških  tehnik, ortopedskih tehnik, tehnik manipulacije sklepov, živčevja, fascij idr.

Končni cilj vsake rehabilitacije je razvoj preostalega potenciala organizma do take mere, ki zagotavlja optimalno vključitev poškodovanega ali bolnega v delovno okolje.

Rehabilitacija je del zdravljenja, za katerega je znano, da bolniku omogoči živeti bolje, z manjšo prizadetostjo in dlje (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Okvare možganov uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Zanimivost

V nekaterih primerih okvare možganov lahko pride do slabšega spomina ali popolne izgube spomina. Amnezija je stanje, ki pomeni izgubo spomina, a posameznik še vedno ve kdo je. Slabši spomin se kaže pri preteklih dogodkih, izkušnjah itn. Pojavijo se lahko tudi težave pri učenju novih (kompleksnih) informacij. Obstaja tako prehodna, kot tudi trajna amnezija. Posebnega zdravljenja za to ni, lahko pa se zdravljenje usmeri v vzok, ki to povzroča. Dobra preventiva lahko pripomore k izogibu okvar možganov. Med njo štejemo:

  • uporaba čelade pri kolesarjenju,
  • izogibanju alkoholu,
  • vanostni pas pri vožnji z avtomobilom,
  • aktiven, a previden življenjski slog itn.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

Mayo Clinic. Amnesia. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/amnesia/symptoms-causes/syc-20353360.

Kaj lahko naredite če vas doletijo travmatološke poškodbe? Fizioterapija vam pri tem pospeši okrevanje in povratek v normalno življenje.

Kdaj nastanejo travmatološke poškodbe?

Travmatološke poškodbe

Travmatološke poškodbe so zelo raznolike. So zelo pogoste, saj se dogodijo v zelo različnih okoljih, letnih časih (poledenela tla pozimi), pri različnih opravilih (vožnja avtomobila, traktorja, motorja, delo na višini…) in aktivnostih (šport, košnja trave, gozdarstvo…). Na srečo poškodbo včasih odnesemo samo s prasko, odrgnino, kadar pa gre za hujše poškodbe, je pomembno, da se nemudoma odpravimo na urgenco.

Travmatologi so tisti, ki nas spet sestavijo, tisti, ki nam naredijo artroskopijo pri težavah z meniskusi ali vezmi, tisti, ki nam operirajo rotatorno manšeto v ramenskem sklepu, tisti, ki nam z vijaki, ploščicami… sestavijo polomljeno medenico, hrbtenico…

Preprečevanje travmatoloških poškodb je nemogoče

travmatološke poškodbe zdravljenje

Travmatoloških poškodb praktično ne moremo predvideti in najpomembnejše pri preprečevanju so previdnost, primerna pripravljenost in osredotočenost pri izvajanju bolj zahtevnih opravil.

Primeri najpogostejših travmatoloških poškodb

Zmečkanine in modrice

Pri tovrstnih poškodbah pride do poškodbe krvnih žil kar se pokaže s spremembo barve kože, oteklino in bolečino.

Zvini in nategi

Pri zvinih pride do pretrganja ali prekomernega raztezanja vezi, medtem, ko pri nategih gre za raztezanje ali pretrganje kit in mišic. Obe vrsti poškodbe povzročata takojšnjo oteklino, bolečino in omejeno gibljivost.

Zlomi

Zlomi se pojavljajo na različnih mestih in so precej pogosta posledica športnih poškodb, padcev, prometnih nesreč in drugih travmatičnih dogodkov.

Rane in vreznine

Pri tovrstnih poškodbah pride do poškodbe kože zaradi uporabe ostih predmetov. Zareze v kožo so lahko povrhnje ali pa tako globoke, da zahtevajo šivanje ali kirurško popravljanje.

Poškodbe glave

K travmatskim poškodbam v sklopu poškodb glave prištevamo poškodbe možganov, poškodbe lobanje in možganske krvavitve. Pogosti vzroki so padci, prometne nesreče, športne poškodbe itd.

Poškodbe hrbtenice in hrbtenjače

Tovrstne poškodbe lahko vodijo do paralize (ohromelosti) ali izgube motoričnih funkcij, ki se najpogosteje zgodijo zaradi padcev, prometne nesreče in športnih poškodb.

Dislokacija

Dislokacija pomeni, da pride do izpaha, ko se dve povezani kosti premakneta iz svojega optimalnega položaja. Najpogostejši izpahi so v področju ramena, prstov in kolen.

Opekline

Opekline, kot posledica izpostavljenosti ognju, vročim predmetom, tekočinam, kemikalijam ali elektriki, so razvrščene glede na resnost in globino poškodbe tkiva. Niso vse opekline nujne za obisk zdravnika.

Kaj lahko naredi fizioterapevt?

Po kirurško obravnavani travmatološki poškodbi ali po odstranitvi mavca je običajno zelo prizadeto tudi tkivo okoli poškodbe. Poleg zmanjšane mišične moči, zmanjšanega obsega gibljivosti, velikokrat še vedno prihaja do otekanja, bolečin in posledično slabše funkcije.

Z izkušnjami sem spoznala, da ne glede na to, ali imamo v obravnavi politravmo ali pa gre za prizadetost samo enega dela, sklepa, prizadet ni samo predel, ki je bil poškodovan, ampak zaradi neuporabe težave lahko nastopijo tudi drugje.
(uni. dipl. fizio. Leja Meglič mag.)

Tudi tokrat ob prvem pregledu opravimo vse začetne meritve. Začetne meritve se izvajajo zaradi spremljanja napredka, ki je običajno tudi glavni motivator.

Cilj fizioterapije je v prvi fazi zmanjšati oteklino in bolečino preko mehkih tkiv, mišic in fascij. Preko aktivnosti poskušamo izboljšati tudi gibljivost in šele na koncu pričnemo s krepitvijo mišične moči.  

Pri tem se naši fizioterapevti oprijemajo pridobljenih znanj ortopedske medicine Cyriax, mobilizacijske terapije z gibanjem Mulligan, v primeru poškodb živcev se uporablja tudi mišična stimulacija za denervirane mišice, mobilizacija živčevja, Bobath nevrološka terapija, fascialne tehnike ERGON, kinezio taping in seveda tudi joga smeha. Zakaj? Vsakdo se po dolgem ležanju in neaktivnosti tudi psihično počuti slabše. Lahko bi rekli, da marsikdo vrže ˝puško v koruzo˝. S primernim pristopom pacientom vračamo voljo, jih spodbujamo in motiviramo za izvajanje aktivnosti, terapijo in jim vlivamo voljo do življenja nasploh.

Travmatološke poškodbe v večini primerov uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

National Institute for Health and Care Excellence. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK579697/.

Kako lahko športne poškodbe preprečite, zdravite in kaj vse lahko naredite za hitrejše in boljše okrevanje? Fizioterapija vam pomaga k hitrejšemu okrevanju.

V današnjem času se vse več časa nameni zdravemu načinu življenja, predvsem zdravi prehrani in redni telesni aktivnosti. Rekreativnih športnikov (tekačev, kolesarjev…) je vsako leto več, kar pomeni, da z vsakim letom športne poškodbe linearno naraščajo. Velikokrat je rekreativni šport že na meji profesionalnega in res se posamezniki poslužujejo različnih vrst vadbe in substanc za doseganje najboljših rezultatov. Pa ste se kot rekreativni športnik kdaj vprašali, kje je meja? Ste se vprašali, ali res vse izvajam brezhibno, pravilno?

Športne poškodbe so v primerjavi z ostalimi poškodbami (poškodbami pri delu ali v prometu) nekoliko manj pogoste, pa vendar v porastu. Prevalenca se giblje okoli 10 do 15% in zajema predvsem generacije med 20 in 30 let. Najpogostejša je poškodba kolena, nato sledi poškodba stegnenice, gležnja, rame, prepone, zapestja in Ahilove tetive. Športna poškodba nastane predvsem med začetniki, ostali pogosti vzroki pa so še nepripravljenost, slabo natrenirani in utrujeni športniki.

Kdaj nastane športna poškodba?

poškodbe pri teku

Nepravilna vadba lahko negativno vpliva na sklepe, mišice, vezi ter druge mehko-tkivne strukture. Ker stvari niso vodene, vse večkrat prihaja do številnih športnih poškodb. Med športne poškodbe štejemo tiste poškodbe, ki so se dogodile tekom športne aktivnosti.

Poleg športnih poškodb, ki nastanejo v trenutku, pa na tem mestu lahko govorimo tudi o športnih preobremenitvah, ki zaradi nepravilnega izvajanja določene aktivnosti nastajajo dlje časa.

Dejavniki tveganja za športne poškodbe

  • prekomerna vadba,
  • nepravilno izvedene vaje in/ali tehnike,
  • prehitro in nenadzorovano spreminjanje intenzivnosti pri vadbi,
  • nepravilna športna oprema (npr. neprimerna obutev itd.),
  • nezadostna sklepna gibljivost za izvajanje določenih vaj,
  • nenadzorovano dvigovanje težkih športnih pripomočkov.

Akutne in kronične športne poškodbe

Akutne športne poškodbe se pojavijo nenadoma (npr. padci, zvini), medtem, ko so kronične velikokrat posledica prekomerne uporabe enega dela telesa, zato se razvijejo postopoma (npr. kronične poškodbe kolenskih vezi).

Kako preprečiti nastanek športne poškodbe

Športnih poškodb prav gotovo v celoti ne moremo preprečiti. Poleg osnov, kot so ogrevanje pred športom, raztezanje, primerna športna oprema…, je tudi zelo pomembno, da kot športnik večkrat vprašamo, ali zares vse delamo prav, iščemo sogovornike z istimi interesi, delimo svoje izkušnje, predvsem in na prvem mestu pa seveda poslušamo svoje telo. Pomembno je, da smo kritični do svojih sposobnosti in se ob vsakem začetku ukvarjanja s športom spomnimo, kdaj smo to nazadnje počeli. Tudi to ima velik pomen.

Kot aktivna, morda za nekatere že mejno profesionalna športnica, sem večkrat opravila trening zato, ker sem ga morala, in ne zato, ker bi si ga želela. Trenirala sem večkrat dnevno, seveda vsak dan. Ker sem bila iz stroke, seveda fizičnih težav nisem imela. Naj pa omenim, da je pomembno poslušati svoje telo in spremljati ter prilagajati tudi prehrano. 

Le ta lahko močno vpliva na sam trening in tudi rezultat. Sama sem se zaradi velikih obremenitev soočala s pomanjkanjem železa, saj sem ga zaradi hudih naporov izgubljala z urinom. Nočem vas prestrašiti, vendar vas želim opomniti, da je pomembno tudi notranje ravnovesje in s tem primeren in zadosten vnos vseh hranil.
(Leja Meglič mag.)

Kaj narediti, ko pride do športne poškodbe

zdraviti športne poškodbe

Športe poškodbe so lahko zelo različne. Običajno so vezane na poškodbe mišic, vezi, meniskusov, lahko pa tudi drugih struktur.

Pri večini športnih poškodb sledimo protokolu, ki ga zapišemo s kratico R.I.C.E (rest, ice, compression, elevation).

Le ta stoji za besede in dejanja: počitek, hlajenje, povijanje in dvig prizadetega dela (s tem preprečujemo otekanje).

Kadar sumimo, da ne gre za nedolžno bolečino ali pa je bolečina prehuda, seveda obiščemo zdravnika. Z rentgenskim slikanjem bo izključil možnost zloma, zvina, izpaha ter vas poslal na magnetno resonanco, ultrazvok… V večini primerov športnih poškodb boste s pravilno fizioterapevtsko obravnavo lahko odkrili vzrok težav, dobili diagnozo ter odpravili bolečino, izboljšali obseg gibljivosti, pridobili ali celo nadgradili izgubljeno mišično moč ter se vrnili k športni aktivnosti v najkrajšem možnem času.

Pomembna znanja fizioterapevtov

Fizioterapija športne poškodbe

Fizioterapija pri športnih poškodbah zajema tehnike ortopedske medicine. Naši fizioterapevti so usposobljeni za diagnosticiranje športnih in ortopedskih poškodb ter seveda tudi za samo terapijo le teh. Pri tem uporabljajo znanja Cyriax ortopedske medicine, Mulligan sklepne mobilizacije z gibanjem, fascialne terapije ERGON, lepljenje kinezio trakov itd.

Športne  poškodbe uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

Osnove medicine športa, priročnik. Maribor, Pedagoška fakulteta.

National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases. Sport Injuries. https://www.niams.nih.gov/health-topics/sports-injuries.