Vas ob vsakem manjšem gibu zbode neprijetna bolečina v komolcu? V nadaljevanju preberite, kako odpraviti teniški komolec! Predstavljamo vam tudi 5 načinov, kako se mu izogniti in stanje ohraniti ali pripeljati nazaj v optimalno funkcionalno gibalnost.

Teniški komolec spada pod tendinitis, kar pomeni vnetje in otekanje kit. Z drugo besedo teniški komolec imenujemo lateralni epikondilitis. Vnetje povzroča bolečino v komolcu in navzdol po roki. Seveda za teniškim komolcem lahko zbolite tudi, če nikoli niste bili na teniškem igrišču. Na nastanek tovrstnega stanja namreč vplivajo ponavljajoči se gibi in prekomerna nenehna aktivnost mišic, ki omogoča gibe prvih treh prstov na roki.

Teniški komolec

Pojavnost teniškega komolca povsem variira, saj se pojavi pri vseh generacijah, a najpogostejši je pri posameznikih od 40. leta starosti naprej.

Stanje se največkrat pojavi v dominantni roki in je 7-krat pogostejše pojavljeno kot golf komolec, ki je medialni epikondilitis.

Anatomija komolca

Komolec predstavlja zapleten sklep, ki ga sestavljajo nadlahtnica, podlahtnica in koželjnica. Preplet živcev v področju komolca je ključen za oživčenje prstov na roki. Živci, ki potujejo v predelu komolca, so radialni, medialni in ulnarni živec.

Teniški komolec se odrazi na narastiščih kit mišic, ki izvajajo gib izteg zapestja. Te mišice se naraščajo na zunanjo stran komolca.

Teniški komolec - anatomija

Mišice, ki iztezajo komolec, so:

  1. extensor carpi radialis brevis,
  2. extensor carpi radialis longus,
  3. extensor digitorum communis.

Mišice v področju teniškega komolca

Kar v 95% primerov se teniški komolec pojavi v kiti mišice extensor carpi radialis brevis. Ker se teniški komolec največkrat pojavi zaradi ponavljajočih se gibov rok, se mišice iztegovalke utrudijo. Ko se mišica utrudi, vlogo aktivnosti prevzame tetiva (kita), kar pomeni tudi prevzem obremenitve. Ravno ta preobremenitev povzroči vnetje tetive, kar je značilno za tendinitis.

Vzroki teniškega komolca

Teniški komolec se razvije počasi in postopoma napreduje v intenzivnejšo bolečino. Ponavljajoči se gibi obremenijo mišice, kite in ostale strukture. Sčasoma se pojavijo mikroskopske raztrganine v tkivu, saj nenehni enaki gibi brez premorov povečajo obremenitev na mišico.

Teniški komolec je lahko posledica:

  • ponavljajočih se gibov, npr. na delovnem mestu,

  • nepravilnega dvigovanja uteži,

  • športa, ki zahteva zmeraj enake gibe (npr. tenis),

  • gibov, ki zahtevajo fino motoriko (npr. slikanje).

Simptomi, ki se pojavijo ob teniškem komolcu:

  • bolečina in občutljivost na dotik na zunanji strani komolca,

  • bolečina v zgornjem in/ali spodnjem delu roke,

  • zmanjšana moč prijema,

  • bolečina pri obračanju in/ali upogibanju roke (npr. obračanje kljuke na vratih),

  • oteklina v predelu komolčnega sklepa.

Vsi simptomi se lahko pojavijo nenadno, a nekateri se odrazijo že, če pride do ostrih bolečin v predelu komolca, takoj po naporni konstantni aktivaciji komolčnih mišic. V primerih hude bolečine, ki ne pojenja, prioritizirajte počitek. Bolečina pogosto seva proti zapestju, zato nadzorovano raztezanje pomembno vpliva na začetno stanje.

Kako se diagnosticira teniški komolec?

Poleg vseh fizičnih testov (npr. ocena mišične moči, gibljivosti), ki jih opravi zdravnik, se diagnoza potrdi še z ultrazvokom (UZ) ali magnetno resonanco (MRI). Najpogosteje uporabljena metoda za potrditev diagnoze teniškega komolca pa ostaja rentgensko slikanje (RTG).

Teniški komolec in pristopi zdravljenja

Dobra stran teniškega komolca je ta, da se v veliki večini primerov pozdravi sam, a to obdobje brez zdravljenja traja bistveno dlje (več mesecev), kot če bi se za zdravljenje odločili skupaj s fizioterapevtom. Na začetni stopnji potrjene diagnoze teniški komolec je potrebno upoštevati čas za počitek. Potrebno je umiriti vzdraženost in nato ponovno vzpostaviti mišično moč, fleksibilnost in vzdržljivost v področju komolca in zapestja.

Fizioterapija za teniški komolec

V sklop zdravjenja pri obravnavi teniškega komolca uvrščamo:

  • hlajenje bolečega predela za zmanjšanje otekline in bolečine,

  • uporabo analgetikov ob hudih bolečinah,

  • fizioterapevtsko obravnavo, ki zajema izvajanje vaj za zmanjšanje togosti in povečanje gibljivosti v sklepu, izvajanje vaj za krepitev in raztezanje mišic ter druge tehnike, ki vam jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Seveda je vsem cilj čim hitrejša vrnitev v vsakdanja opravila brez bolečin, a to je odvisno od vsakega posameznika in obsega poškodbe. Ne glede na stopnjo poškodbe je pomembno, da z zdravljenjem ne hitite. Fizioterapija je smernica, ki bo uspešno popravila trenutno stanje. Obravnava mora biti izpeljana postopno, nadzorovano in kakovostno. V podjetju FizioGib vam nudimo fizioterapijo kar na domu, kar pomeni, da z našimi pripomočki (elastičnimi trakovi, utežmi, žogami,  pripomočki za fino motoriko rok) pridemo na vaš naslov in vas skozi obravnavo usmerjamo do pravilne izvedbe vaj. Da je vadba kvalitetnejša  vas naučimo uporabljati določene pripomočke za aktiviranje tako površinskih kot globokih mišic v predelu komolca.

Ko boste brez težav upogibali in premikali komolec in ko obremenjevanje roke ter komolca več ne bo moteče, se lahko vrnete k svojim dnevnim opravilom. Ob vrnitvi na delovno mesto, ki zahteva npr. fine motorične gibe, se za obremenitev odločite postopno. Prilagodite delovni proces in predvsem, izogibajte se opravilom, ki izzovejo simptome v komolcu.

Fizioterapija za teniški komolec

Fizioterapija je pri teniškem komolcu izjemno pomembna, če želimo uspeh z rehabilitacijo pod nadzorom strokovnjakov. Med uspešne fizioterapevtske tehnike za zdravljenje teniškega komolca pridejo v poštev:

  • prečna frikcijska masaža,

  • manualne tehnike sklepne mobilizacije z gibanjem,

  • krepitev mišic v področju komolca,

  • raztezanje mišic v področju komolca,

  • uporaba kinezioloških trakov,

  • uporaba kompresijske opornice.

Literatura navaja izjemno uspešne rezultate (zmanjšanje bolečine in vrnitev v optimalno mišično moč) z izvajanjem ekscentričnih vaj pod vodstvom fizioterapevta. Ekscentrične vaje so vse tiste, ki izvedejo ekscentrično kontrakcijo, torej je sila mišice manjša od bremena (uteži). Pod vplivom bremena se torej mišica nadzorovano podaljšuje in obratno se dogaja pri koncentrični kontrakciji, ko se mišica torej krči.

2 primera vaj, ki ju fizioterapevti lahko svetujemo

Stisk zapestja in hkratna izvedba upogiba in iztega zapestja je odlična vaja ne samo za razteg mišic, ampak tudi za odpravo prisotnih bolečin.

Vaja - teniški komolec

Dober primer je na primer vaja vlečenje vrvi, ki ustvari upor, in sila, ki deluje na komolec, izvede kontrakcijo mišic komolca.

Vaja - vlečenje vrvi - teniški komolec

Kako se izogniti teniškemu komolcu?

1. Če med dejavnostjo (npr. v službi) začutite ostro bolečino v predelu komolca, nemudoma prenehajte in opravite raztezne vaje oziroma zamenjajte položaj vsaj za nekaj minut. Če bolečina ne poneha, prenehajte z delom in prioritizirajte počitek.

2. Zmeraj pred intenzivno vadbo poskrbite, da se ogrejete in razgibate vse sklepe v telesu. Raztezanje je ključno, da so mišice pripravljene na obremenitve in gibe, ki niso del naših vsakdanjih vzorcev.

3. Preventivno lahko kupite kompresijski trak za komolec in ga nosite npr. med službenimi obveznostmi, ki zahtevajo dvigovanje in/ali prelaganje težkih predmetov.

4. Ostajajte aktivni, da ohranjate optimalno mišično maso. Z dvigovanjem uteži mišice postanejo močnejše, prožne in odporne na obremenitve.

5. Pomembno je, da uporabljate ustrezne športne pripomočke, ki dodatno zmanjšajo obremenitev podlakti.

Kljub temu da se večina primerov teniškega komolca sama popravi v obdobju med šestimi in dvanajstimi meseci od prve bolečine, je rehabilitacija faktor, ki pospeši celjenje. Pri procesu rehabilitacije je pomembno, da pod vodstvom fizioterapevta izvajate vaje za krepitev mišic, a v zgodnji fazi stanja opustite dodatno obremenjevanje. Fizioterapevti vam svetujemo, kdaj je primerno začeti postopno obremenjevati komolec.

Ali imate teniški komolec?

Če občutite simptome v predelu komolca, ki kažejo na teniški komolec, ali pa je diagnoza že potrjena, nas pokličite in dogovorili se bomo za kakovostno individualno obravnavo, ki jo v podjetju FizioGib fizioterapevti izvajamo kar v udobju vašega doma.

Pritisnite na spodnjo povezavo in nas pokličite ali nam pišite.

Skupaj bomo pogledali stanje in sestavili bomo strukturiran plan za učinkovito rehabilitacijo.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

WebMD Editorial Contributors. 2022. Tennis Elbow (Lateral Epicondylitis) https://www.webmd.com/fitness-exercise/tennis-elbow-lateral-epicondylitis.

Leonoir, Hubert, Olivier Mares in Yacine Carlier. 2019. Management of lateral epicondylitis. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1877056819302609.

John Orchard in Alex Kountouris. 2011. The management of tennis elbow. https://www.bmj.com/content/342/bmj.d2687.

Tumor se razvije, kadar se celice prehitro razmnožujejo ali pa ne umrejo, ko bi morale, takrat nastane nenormalna masa tkiva. Glede na vrsto so tumorji različnih velikosti, vse od majhnega vozlička do velikega skupka, ki se lahko pojavijo povsod po telesu.

Tumorske celice

Poznamo tri glavne tipe tumorjev:

  1. benigni,

  2. premaligni,

  3. maligni.

1. Veliko primerov tumorjev se pokaže kot benigni. Benigni tumorji niso rakavi. Ne vdrejo v bližnje tkivo in se ne razširijo v druge dele telesa. Ko so enkrat odstranjeni, se običajno ne vrnejo. Lahko pa povzročajo druge težave, če pritiskajo na živce ali krvne žile. Primeri benignih tumorjev: možganski tumor (npr. meningiom), žilni tumor ali t.i. angiom.

2. Premaligni tumorji definirajo celice, ki še niso rakave, a lahko postanejo, zato je spremljanje sprememb ključno. Primer premalignega tumorja je recimo displazija materničnega vratu.

3. Maligni tumorji so rakavi. Celice lahko zrastejo in se razširijo med druge dele telesa. Primeri malignih tumorjev: kostni tumor (npr. osteosarkom), možganski tumor (npr. glioblastom), tumor, ki zajame kožo (ploščatocelični rak kože) itn.

Ni zmeraj jasno, kako se bo tumor obnašal v prihodnosti. Nekateri postanejo premaligni in se kasneje razvijejo v maligne, torej lahko gredo po stopnjah. Ravno iz tega razloga je najbolje spremljati vsako rast. Lahko rastejo hitro in se v procesu, ki ga imenujemo metastaziranje, razširijo na druge dele telesa. Rakave celice, ki se preselijo v druge dele telesa, so enake prvotnim, kar pomeni, da če se na primer pljučni rak razširi v jetra, so rakave celice v jetrih še vedno celice pljučnega raka.

Možgani in tumor

Primeri benignih tumorjev

Adenomi

Adenomi se razvijejo v epitelijskem tkivu, ki pokriva žleze, organe in druge strukture telesa (benigni tumor dojk, jetrni adenomi itd.).

Fibromi

Fibromi so benigni tumorji, ki se lahko razrastejo na vezivnem tkivu katerega koli organa. Pogosti so fibromi maternice, ki povzročajo vaginalne krvavitve, medenične bolečine, urinsko inkontinenco itd.

Hemangiomi

Hemangiomi sodijo v skupino benignih tumorjev in se pojavijo kot znamenja na koži, ki so abnormalnih oblik, ali pa se pojavijo v notranjosti telesa. Pogosto se pojavijo ob rojstvu in izginejo v otroštvu. Hemangiomi običajno ne potrebujejo zdravljenja.

Lipomi

Lipomi so pretežno sestavljeni iz maščobnih celic in se pojavijo v katerikoli starostni skupini. Večinoma so lipomi znani po tem, da so majhni in neboleči na otip. Pogosto se pojavijo na hrbtu, ramenih, rokah, zadnjici in stegnih.

Primeri premalignih tumorjev

Aktinična keratoza

Za aktinično keratozo so značilne luskaste kožne lise. Pogosto se pojavi pri posameznikih s svetlejšo poltjo, tveganje za nastanek pa pospeši tudi prekomerna izpostavljenost soncu.

Displazija materničnega vratu

Pri displaziji materničnega vratu se spremenijo celice, ki obdajajo maternični vrat. Kljub temu, da celice od začetka niso rakave, lahko postanejo od 10 do 30 let kasneje in tako povzročijo raka na materničnem vratu.

Metaplazija pljuč

Tvorbe abnormalnih celic se pojavljajo v bronhijih, ki predstavljajo vstop do pljuč.

Levkoplakija

Pri levkoplakiji pride do belih lis v ustih, ki so sicer neboleče, a so nepravilnih oblik, jih ni mogoče postrgati in odstraniti. Tovrstne obloge je potrebno pod zdravniškim nadzorom spremljati.

Primeri malignih tumorjev

Karcinom

Karcinomi nastanejo iz epitelijskih celic, te so prisotne v koži in tkivu, ki pokriva ali obdaja telesne organe. Karcinomi se lahko pojavijo v želodcu, prostati, trebušni slinavki, pljučih, jetrih itn.

Sarkom

Sarkomi se začnejo razvijati v vezivnem tkivu, kot je to hrustanec, kosti, maščobe in živci. Izvirajo iz celic zunaj kostnega mozga.

Meningiom

Meningiomi so ena najpogostejših vrst možganskih tumorjev.

Tumor zarodnih celic

Tumorji zarodnih celic se razvijejo v celicah, ki proizvajajo spermo in jajčeca. Običajno se pojavijo v jajčnikih ali testisih, lahko pa tudi v področju možganov, trebuhu ali prsih.

Blastom

Tumorji – blastomi nastanejo iz embrionalnega tkiva ali razvijajočih se celic. So veliko pogostejši pri otrocih kot pri odraslih. Lahko povzročajo tumorje v možganih, očesu ali živčnem sistemu.

Vzroki

Tumorji nastanejo zaradi čezmerne rasti celic. Razlogi za to so lahko različni, in sicer poškodbe, toksini iz okolja, okužbe itn.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja, ki povečajo možnost za nastanek tumorja, so:

  • kajenje,
  • (prekomerno) uživanje alkohola,
  • družinska anamneza raka,
  • izpostavljenost rakotvornim snovem,
  • prekomerna telesna teža,

Stres in vpliv na tumor

  • kronični stres,
  • pogoste okužbe.

Simptomi

Glede na to, kje se tumor razvije, zavisijo tudi simptomi. Značilni simptomi so:

  • utrujenost,
  • povišana telesna temperatura ali mrzlica,
  • zmanjšan apetit,
  • nepojasnjena izguba telesne teže,
  • nočno potenje,
  • bolečina.

Tumor in diagnostika

V nekaterih primerih lahko tumor vidimo, ga začutimo, a  nekateri se lahko pokažejo šele pri slikovnih preiskavah (npr. magnetna resonanca). Za določitev vrste tumorja se lahko opravi biopsija. Odvzame se vzorec tkiva, ki ga v laboratoriju strokovnjaki pregledajo pod mikroskopom.

Diagnostika in tumor

Poleg biopsije se lahko opravijo še naslednji testi:

  • test krvne slike,
  • slikovne preiskave, kot so rentgen, CT itn.

Glede na to, ali tumor pritiska na živec ali pa povzroča druge težave, je morda najprej potreben operativni poseg.

Možganski tumor

Možganski tumor je najbolj razširjena vrsta tumorja pri otrocih.

Zgodnja diagnoza je ključna za preprečevanje slabšega nevrološkega izida. Simptomi so lahko nespecifični, nihajo po resnosti in lahko posnemajo druge običajne bolezni, zato je spremljanje vsake spremembe ključno. Možganski tumor se začne razvijati v možganih, kar imenujemo primarni možganski tumor. V nekaterih primerih se lahko razširi v druge dele telesa, kar imenujemo sekundarni ali metastatski možganski tumor.

Možgani in tumor

Simptomi možganskih tumorjev se lahko pojavijo posamično ali v kombinaciji (več simptomov naenkrat). Pogosto simptomi nihajo po jakosti, a umik in nato ponovna ponovitev simptomov ne izvzema možnosti za nastanek možganskega tumorja. Možganski tumorji se različno kažejo pri različnih starostnih skupinah.

Najpogostejši simptomi in znaki se razlikujejo glede na vrsto tumorja. Tumorji v področju možganskega debla se najpogosteje kažejo npr. z nenormalno hojo, a profil simptomov se v času razvijanja spreminja. Simptomi vključujejo tudi epileptične napade, glavobole in/ali nevrološki primanjkljaj. Pojavijo se lahko tudi motnje sluha, spremembe v osebnosti, težave z ravnotežjem, povečan apetit in možno povečanje telesne teže.

Glavobol – najpogostejši simptom pri možganskem tumorju

Pri vsaj polovici ljudi z možganskim tumorjem je glavobol neizogiben simptom in to predvsem v jutranjem času. Če se tumor pojavi v zadnjem delu možganov, je značilen simptom glavobol z bolečino v vratu. V primeru, da se tumor pojavi v sprednjem delu možganov, je h glavobolu pridružena še bolečina v področju oči ali sinusov.

Kako lahko zaustavite tumor ali se mu povsem izognete?

Za zmanjšanje tveganja za nastanek tumorja se je priporočljivo izogibati kajenju, alkoholu in vsem drugim toksinom. Če imate povišano telesno težo, jo znižajte. Prehranjujte se zdravo in ohranjajte telesno aktivnost v vsakdanjiku. Pri spolnih odnosih uporabljajte zaščito in redno poskrbite za higieno telesa.

Izjemno pomemben je pristop razmišljanja in celosten pogled na življenje. Pozitivna mentaliteta pripomore k boljšemu počutju, kar posledično pomeni izogibanje negativnim situacijam in stresnim dogodkom.

Pozitiva pri diagnozi tumor

Zgoraj naštete smernice so vsem poznane, a če jih izvajate kontinuirano ter nadzorovano, bo vaše življenje kvalitetno obravnavano.

Zakaj menimo, da je fizioterapija na domu primerna pri potrjeni diagnozi tumor?

Ker so cilji fizioterapevta lajšanje bolečin, ohranjanje kakovosti življenja, vzdrževanje mišične moči, sklepne gibljivosti itn., je za dobre rezultate ključno tudi počutje posameznika. Počutje pa se vsekakor odrazi bolje, če je oseba v domačem okolju.

V podjetju FizioGib vam nudimo fizioterapijo na domu. Ob kakršnih koli težavah nas pokličite ali izpolnite obrazec in z veseljem vam bomo pomagali.

Fizioterapija pri tumorju

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Yvette Brazier in Tom Rush. 2022. What are the different types of tumor? https://www.medicalnewstoday.com/articles/249141.

Shanmugavadivel, Dhurgshaarna, David Walker, Jo-Fen Liu in Sophie Wilne. 2016. HeadSmart: are you brain tumour aware? https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1751722215002267.

Cleveland Clinic.  2021. Tumor. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/21881-tumor.

Mayo Clinic. 2023. Brain tumor. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/brain-tumor/symptoms-causes/syc-20350084.

Revma ali revmatizem predstavlja skupino bolezni, ki imajo skupno osnovo – bolečine v sklepih. Bolečine pri revmi, ki so pogosto nejasnega vzroka, se nahajajo v sklepih in okolnih tkivih. Bolezen se pojavlja pri vseh starostih, a najpogosteje se razvije v srednjih letih življenja. Statistika navaja več kot 100 milijonov posameznikov s potrjeno diagnozo revme v Evropi. Revma se ne glede na tip najpogosteje odrazi s prizadetimi sklepi, kitami, kostmi in mišicami.

Bolečine v sklepih pri revmi

Revma in artritis gresta z roko v roki. Pri revmi gre torej za kronično stanje, ki prizadene enega ali več sklepov. Revma se za lažjo opredelitev uvršča v grobem v dve skupini. V prvo skupino, pod imenom artroza, spadajo vsa stanja, ki povzročajo obrabo sklepa. Gre za obrabo predela, kjer se stikata kosti. Ko se začne dogajati obraba, se začne gibanje oteževati in pojavijo se hude bolečine. V drugo skupino pa sodi artritis, ki pomeni vnetje sklepa. Že ob akutnem vnetju sklepa se pojavijo hude bolečine.

Nekatere revmatične bolezni so kronične in vseživljenjske, vključno z ankiloziajočim spondilitisom, osteoartritisom, psoriatičnim artritisom in revmatoidnim artritisom. Trenutno poznamo več kot 100 različnih vrst revme. Med najpogostejšimi so:

  • revmatoidni artritis,
  • lupus,
  • ankilozirajoči spondilitis,
  • urični artritis,
  • infekcijski artritis,
  • osteoartritis,
  • psoriatični artritis,
  • spondiloartritis.

Za nekatere oblike revme so značilni posebni simptomi, kot je to recimo za lupus, ko večina posameznikov dobi kožne izpuščaje in bolečine v sklepih z vnetjem in utrujenostjo.

  • Revmatoidni artritis

Najbolj znana oblika revme je revmatoidni artritis, ki je avtoimuna in kronična vnetna bolezen. Točni vzroki za nastanek bolezni niso povsem jasni, a z zdravljenjem je potrebno začeti čimprej, takoj ob pojavu prvih simptomov. Ker je bolezen avtoimuna, pomeni, da telo začne napadati lastne celice, saj jih zazna kot tuje. Dolgotrajna poškodba sklepov povzroča bolečino, omejeno gibljivost in togost v sklepih. Poškodba v sklepih in kosteh se po navadi pojavi v obdobju prvih dveh let od potrjene diagnoze bolezni.

  • Lupus

Med pogoste simptome pri lupusu spadata vnetje in toplota v predelu sklepa in drugih struktur. Ostali simptomi so še utrujenost, otekanje sklepov in bolečina v sklepih. Vsi simptomi resno vplivajo na kakovost življenja, kamor vključujemo vsakodnevne osnovne dejavnosti, delovno kariero, vzgojo otrok itn. Če dovolj hitro začnemo z zdravljenjem revmatizma, se težave v življenju ne bodo pojavile, bolezen pa se ne bo stopnjevala.

  • Ankilozirajoči spondilitis

Ankilozirajoči spondilitis povzroča bolečine in degenerativne spremembe v predelu hrbtenice, pri nekaterih ljudeh pa tudi v predelu sklepov rok in nog.

  • Urični artritis ali putika

Do vnetja sklepa pride, ko se raven sečne kisline v krvi poveča in se začne nalagati v predelu sklepa, zato pravimo, da je to tudi s kristali povzročena vnetna bolezen. Najpogosteje se nalaganje začne v sklepih palca na nogi, kar povzroča otekanje in bolečino.

Simptom pri obliki revme

  • Infekcijski artritis

Nenadna in boleča oblika artritisa je t.i. infekcijski artritis, ki ga povzroča virusna ali bakterijska okužba. Zaradi okužbe lahko pride do trajne poškodbe sklepov.

  • Osteoartritis

Oblika artritisa, ki je povezana s starostjo, je osteoartritis. V takem stanju artritisa se poškodujejo hrustanec in kosti, povečajo pa se tudi bolečine in obremenitev na sklep. V najhujših primerih lahko pride do invalidnosti.

  • Psoriatični artritis

Pri psoriatičnem artritisu pride do sprememb tako v predelu sklepov kot tudi na koži. Pojavijo se namreč “fleki”, ki so podobni stanju luskavice.

Kaj povzroči revma?

Večina bolezni iz skupine revma nastane, ko imunski sistem napada vaša lastna tkiva in celice. Gre pravzaprav za avtoimune in vnetne bolezni.  Včasih je vzrok lahko v genih. Spet drugič je to posledica npr. cigaretnega dima, onesnaženja ali nečesa, kar povzroči okužbo. Vlogo ima tudi spol, saj statistika potrjuje večjo pojavnost revmatičnih bolezni pri ženskah kot pri moških.

Revma pa se lahko pojavi tudi zaradi obrabe ali obremenitve sklepov, okužbe, travme, izbire življenjskega sloga (neaktivnost) ali presnovnih težav.

Če revme ne začnete zdraviti pravočasno, to začne vplivati na vašo kakovost življenja, lahko pa se pojavijo številne sočasne pridružene bolezni.

Statistika navaja tudi izjemno visoke koristi pri lajšanju simptomov (bolečina, utrujenost, možganska megla) ob izvajanju kognitivno-vedenjske terapije pod vodstvom psihoterapevta.

Kognitivno-vedenjska terapija

Kognitivno-vedenjska terapija kot pomoč pri revmi

Kognitivno-vedenjska terapija temelji na sklopu psiholoških znanj in tehnik, ki spodbujajo posameznika k spremembi načina razmišljanja in čustvovanja. Temelj, po katerem se uvaja kognitivno-vedenjska terapija, je neodvisnost naših čustev in vedenja od zunanjih dogodkov. To pomeni, da je pomembno, kako dojemamo te zunanje dogodke, torej kakšno vlogo ima pri tem miselni (kognitivni) proces. Pristop je osnovan na obvladovanju trenutnih težav posameznika.

Kdaj k zdravniku?

Če sumite, da imate znake, ki kažejo na revmo, vas bo vaš osebni zdravnik napotil k revmatologu za točno določitev diagnoze. Revmatolog sestavi načrt zdravljenja, ki vključuje zdravila, zdravo prehrano, obvladovanje stresa, počitek in nadzorovano fizično aktivnost, ki se najbolje izvaja pod vodstvom fizioterapevta.

Z rentgenskim slikanjem, magnetno resonanco, ultrazvokom in/ali računalniško tomografijo se lahko odkrije vnetje in kopičenje tekočine v področju sklepov. Prav tako se razkrijejo spremembe kosti, sklepov in drugih struktur, ki so očem nevidne.

Rentgensko slikanje kot potrditev diagnoze revma

Nekatere vrste revme so kronične ali vseživljenjske, vključno z ankilozirajočim spondilitisom, osteoartritisom, psoriatičnim artritisom in revmatoidnim artritisom. A ob ustreznem zdravljenju doživite pojemanje bolečih izbruhov, ki se sicer pojavljajo večkrat na leto.

Revmatoidni artritis je tako progresiven kot tudi kroničen. Poškodbe sklepov in kosti se običajno pojavijo v prvih dveh letih. Čim prej ko je diagnoza postavljena, tem lažje in hitreje se začne zdravljenje. Ena od nešteto opravljenih raziskav je potrdila, da zgodnje zdravljenje revmatoidnih bolezni na splošno prepreči nadaljnje poškodbe sklepov pri kar 90 odstotkih posameznikov.

Cilj zdravljenja revme je umiritev in zatiranje simptomov. Pomembna je vaša informiranost o bolezni in s tem zavedanje o pomembnosti gibanja skozi vse življenje.

Revma in možni zapleti

Tveganje za razvoj drugih zdravstvenih stanj se lahko poveča prav zaradi stanja revme. Kronično vnetje, ki nastane zaradi revmatizma, lahko namreč povzroči druge zdravstvene težave, kot so:

  • sladkorna bolezen,
  • depresija,
  • bolezni srca in ožilja,
  • povišan krvni tlak,
  • povišane vrednosti holesterola,
  • bolezen ledvic,
  • težave s spominom,
  • osteoporoza,
  • osteopenija (porušeno razmerje med izgubljeno in obnovljeno kostno maso).

Zdravljenje revme

Poleg zdravil za revmatične bolezni predlagamo predvsem fizioterapevtsko obravnavo, pri kateri fizioterapevti sestavimo individualno vadbo, tako s pripomočki kot samo z lastno težo.

Fizioterapevti pomagamo olajšati gibanje, izboljšati ravnotežje, naučimo vas obvladovati bolečino z različnimi pristopi in varnimi prijemi.

Če se srečujete s težavami, ki kažejo na znake revme, vam naše podjetje FizioGib ponuja izjemno kakovostno fizioterapijo na domu, kjer z individualnim pristopom tretiramo stanje vaših težav.

Aktivnost kot preventiva pri revmi

Pomembna je prilagoditev svojega doma in delovnega mesta, da se učinkovito zmanjša obremenitev sklepov in prepreči nadaljnje poslabšanje vnetja med vsakodnevnimi aktivnostmi. Ravno to vam nudimo v podjetju FizioGib, saj vas usmerimo k večjemu udobju tako med vsakodnevnimi opravili kot med opravljanjem fizioterapevtskih metod.

Na fizioterapevtski obravnavi sestavimo plan, ki vključuje vaje za krepitev mišic, vaje za ohranjanje gibljivosti in vaje za povečanje prožnosti sklepov. Funkcija sklepov se bistveno izboljša tudi z apliciranjem vodenih vadb, kot so npr. plavanje, kolesarjenje, pri katerih so sklepi neobremenjeni, kontrakcija mišic pa vseeno aktivirana.

Fizioterapevti vas naučimo tudi tehnike za zaščito sklepov, torej kako ohranjati pravilen položaj, držo telesa in kako porazdeliti pritisk na sklepe za zmanjšanje prevelike obremenitve.

Zanimivost

Omega 3 maščobne kisline so bile v mnogih študijah razlog za zmanjšanje vnetja v območju sklepa. Redno jemanje prehranskih dodatkov, ki vsebujejo omega 3 maščobne kisline, znatno pripomorejo k izboljšanju revme. S svojim protivnetnim delovanjem vplivajo na izboljšanje imunskega sistema.

Revma je zahrbtna bolezen, zato ne odlašajte in nas pokličite na telefonsko številko, nam pišite na elektronski naslov ali izpolnite obrazec za povpraševanje in z veseljem vam bomo pomagali.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Občutljivost in oteklina zaradi artritisa se pojavljata v področju enega ali več sklepov. Glavna simptoma artritisa sta bolečina in togost sklepov, ki se s starostjo običajno poslabšata. Statistično gledano sta najpogostejši vrsti artritisa osteoartritis in revmatoidni artritis.

Bolečine v sklepih lahko postajajo tako intenzivne, da začnejo omejevati funkcionalne sposobnosti posameznika in splošno kakovost življenja. Zaradi nezdravljenja se stanje artritisa lahko znatno poslabša. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako se znebiti artritisa za vedno!

Bolečine zaradi artritisa

Kakšna je funkcija sklepa?

Sklep predstavlja mesto, kjer se stikata dve ali več kosti. Sklepi držijo kosti na mestu in jim omogočajo, da se v okviru omejitev prosto gibljejo, a v stanju artritisa so te omejitve večje.  Če želimo premakniti npr. roko, dajo naši možgani signal mišici, ki s sabo aktivira še kito, ki je pritrjena na določeno kost. Mišice imajo torej pomembno vlogo pri podpori sklepa.

Najpogostejši znaki in simptomi artritisa so povezani s sklepi, ti pa so:

  • bolečine,

  • togost,

  • otekanje,

  • rdečica,

  • zmanjšan obseg gibanja.

Bolečina zaradi artritisa je lahko konstantna ali pa se pojavlja v intervalih. Lahko se občuti le v enem predelu telesa ali pa zajame celo telo. Artritis se neizbežno kaže s simptomom togosti. Pri nekaterih oblikah artritisa je to prvi simptom, ki se pojavi takoj, ko se zbudimo. Otekanje pomeni, da koža, ki prekriva oboleli sklep, postane rdeča in boleča na otip.

Artritis je širok pojem in zajema več kot 100 različnih vrst. Najpogostejše vrste artritisa so:

  • osteoartritis,

  • revmatoidni artritis,

  • ankilozirajoči spondilitis,

  • juvenilni idiopatski artritis,

  • psoriatični artritis,

  • reaktivni artritis.

Osteoartritis povzroča propadanje hrustanca – trdega, spolzkega tkiva, ki prekriva konce kosti, kjer se pričenja sklep. Pri osteoartritisu pride do poškodb hrustanca zaradi obrabe. Hrustanec blaži konce kosti in omogoča gibanje v sklepu skoraj brez trenja, vendar lahko že dovolj poškodb povzroči drgnjenje kosti (kost ob kost), kar povzroča bolečine in omejeno gibanje. Do obrabe tako pride v več letih. Osteoartritis se lahko pospeši še s prisotnostjo okužb ali drugih bolezni. Vidne spremembe se dogajajo tudi v zgradbi kosti in v področju vezivnega tkiva. Če je hrustanec v sklepu močno poškodovan, lahko pride do vnetja in otekanja sklepne obloge.

Osteoartritis je bolj pogost pri ženskah od 45 let naprej. Najpogosteje se osteoartritis pojavi v predelu kolen, rok, kolkov in hrbtenice.

Osteoartritis kot podskupina artritisa

Revmatoidni artritis je bolezen, pri kateri imunski sistem napade sklepe in sklepno kapsulo. Sinovijska membrana oteče in se vname. Bolezenski proces lahko sčasoma uniči hrustanec in kosti v sklepu. Sklepna kapsula se lahko raztegne do te mere, da sklep izgubi svojo obliko.

Pogosto se revmatoidni artritis začne v malih sklepih rok in nog, lahko pa prizadene iste sklepe na obeh straneh telesa hkrati. Začne se lahko precej počasi in postopoma napreduje ali pa se že na začetku pojavi v zelo agresivni obliki.

Pojavnost revmatoidnega artritisa je večja pri ženskah kot pri moških, največ primerov pa se pojavi med 40. in 60. letom starosti.

Revmatoidni artritis kot podskupina artritisa

Ankilozirajoči spondilitis je oblika artritisa, ki povzroča kronično vnetje hrbtenice. Vnameta se sakroiliakalna sklepa, ki se nahajata med dnom hrbtenice in medenice. To vnetje se imenuje sakroilitis, kar predstavlja eno prvih znakov ankilozirajočega spondilitisa. Vnetje se kasneje razširi na sklepe med vretenci, kar imenujemo spondilitis.

Mnogi posamezniki z ankilozirajočim spondilitisom tožijo o hudih, vztrajnih bolečinah in togosti v hrbtu in kolkih. A kljub resnim bolečinam nekateri vseeno izkusijo blage simptome, ki se pojavljajo in izginjajo v intervalih. Sčasoma se lahko vretenca združijo oziroma povežejo, da hrbtenica postane toga in manj gibljiva. To stanje imenujemo ankiloza.

Pojavnost ankilozirajočega spondilitisa je večja pri moških kot pri ženskah, in sicer v letih od 20 do 30 let.

Ankilozirajoči spondilitis kot podskupina artritisa

Juvenilni artritis je najpogostejša vrsta artritisa, ki doleti otroke. Bolezen lahko prizadene sklepe v katerem koli delu telesa, in če je ne začnemo zdraviti pravočasno, ovira rast in razvoj.

Juvenilni artritis kot podskupina artritisa

Psoriatični artritis je značilen za ljudi vseh starosti, a najbolj se izrazi pri odraslih. 70 % posameznikov s psoriatičnim artritisom predhodno navaja diagnozo luskavice. Na koži se namreč pojavijo rdeči izpuščaji, podobni kožni luskavici. Znaki psoriatičnega artritisa so predvsem boleči in otečeni prsti, prizadetost hrbtenice in bolečine v določenih obsklepnih točkah (npr. peta, predeli pod pogačico).

Psoriatični artritis kot podskupina artritisa

Reaktivni artritis nastane po okužbi sečil, prebavil ali dihal. Vidni znaki se pojavijo kot vnetje sklepov v področju kolen in gležnjev. Možen je razvoj daktilitisa (klobasasti prsti).

Klobasasti prsti oziroma daktilitis v sklopu artritisa

Dejavniki tveganja za artritis:

  • družinska anamneza (Nekatere vrste artritisa se pojavljajo v družini, zato je verjetnost za razvoj artritisa tudi pri potomcih.),
  • starost (Tveganje za številne vrste artritisa se povečuje s starostjo.),
  • spol (Ženske v primerjavi z moškimi so bolj dovzetne za artritis – predvsem revmatoidni.),
  • stara poškodba sklepov (Stare, npr. športne poškodbe, so lahko faktor, da se kasneje v življenju lahko razvije artritis.),
  • prekomerna telesna teža (Odvečni kilogrami obremenjujejo sklepe, zlasti kolena, kolke in hrbtenico.)

Zdravljenje artritisa

Če menite, da imate artritis, najprej obiščite svojega zdravnika, ki bo opravil pregled. Pregled vključuje:

  • oceno gibljivosti in obsega gibanja v sklepih,

  • preverjanje občutljivosti in otekanja sklepov,

  • ocenjevanje splošnega zdravstvenega stanja, da se ugotovi, ali simptome povzroča kaka druga bolezen.

Prehrana je le eden izmed ključnih faktorjev za zdravljenje in preprečevanje artritisa. Vnetje sklepov se namreč z vnosom procesirane hrane poslabša.

Fizioterapija kot najboljša metoda zdravljenja in odpravljanja artritisa

Različne vrste fizične aktivnosti na artritis vplivajo precej blagodejno, najpogosteje uporabljene so:

  • hidroterapija (plavanje, vadba v bazenu),

  • trening moči (vadba z utežmi),

  • Tai Chi.

Hidroterapija se izvaja torej v vodi v območju 32 do 36 stopinj Celzija.

Trening za moč je temeljna izbira vadbe za močne sklepe, mišice in kosti.

Tai Chi je oblika borilne veščine, ki med izvajanjem poudarja dihanje in miselno osredotočenost počasnih, neprekinjenih gibov in položajev.

S fizioterapijo dosežemo izboljšanje obsega gibljivosti, zmanjšano togost in rigidnost sklepov, lepšo koordinacijo (usklajenost gibanja) in boljše vzorce. Omenili smo, da je gibanje za zdravljenje artritisa temelj uspeha. Sklepom prijazne vadbe pa niso le Tai Chi, hidroterapija in trening za moč, pač pa tudi kolesarjenje, hoja z namenom povišanega srčnega utripa in plavanje ter vodna aerobika.

Hoja kot preventiva pred artritisom

Med katerokoli vadbo lahko občutite nelagodje in bolečino. Ta občutek je normalen in se po končani vadbi čez nekaj minut povsem umiri. To ni znak, da škodujete! Vadba vam bo pomagala zmanjšati bolečino in obvladovati stanje artritisa.

Kljub temu da ste zmožni izvajati naporno vadbo, je pomembno, da pod nadzorom fizioterapevta izvajate specializirano vadbo, s katero ne pretiravate. Če imate med aktivnostjo ali po njej bolečine, ki ne pojenjajo, je obisk zdravnika nujen.

Ključno je, da začnete s postopno vadbo pod vodstvom fizioterapevta in postopno povečujete intenziteto ter agilnost (spretnost gibanja telesa).

Pomembno je zavedanje, da z vadbo želite sklepe razbremeniti, ne še bolj obremeniti. Prekomerna telesna teža lahko poveča obremenjenost sklepov, zato je zdrava prehrana pomemben kofaktor zdravljenja artritisa.

Ne glede na to, katera fizična aktivnost se izbere in se kontinuirano prakticira, je pomembno pravzaprav, da se vadba začne z ogrevanjem sklepov, nato se začnejo vaje za vzdržljivost, ravnotežje, koordinacijo (usklajenost gibanja telesa), sprostitev in obvladovanje stresa zaradi bolečin v sklepih.

Kako lahko preprečimo nastanek artritisa?

Sprememba rutine lahko drastično olajša življenje z artritisom. Če že imate katerokoli vrsto artritisa, si z naslednjimi smernicami lahko izboljšate kvaliteto življenja:

  1. Izogibanje tobaku.

  2. Izvajanje vadbe brez obremenitve na sklepe.

  3. Ohranjanje optimalne telesne teže.

  4. Zmanjšanje tveganja za poškodbe sklepov.

  5. Topla oblačila predvsem v hladnem vremenu.

Skrb za stanje artritisa

Ker za artritis ni prav posebnega zdravila, mora večina ljudi obvladovati artritis do konca življenja. Ena večjih napak, ki jo lahko naredite, je, da ostajate neaktivni. Če zaradi bolečin, ki jih doživljate ob artritisu, postanete popolnoma fizično neaktivni, se lahko soočite ne le z bolečinami v sklepih, ampak tudi z večjim tveganjem za raka, bolezni srca in ožilja ter druge resne zaplete.

Kdaj se odločiti za operacijo?

Odvisno od tipa artritisa, se temu primerno priporočajo tudi kirurški posegi. Za kirurški poseg se zdravnik odloči, ko je stanje tako hudo, da je to zadnja rešitev. Poznamo različne možnosti kirurških posegov:

– sinovektomija,

– celovita zamenjava sklepa,

– osteotomija.

Zanimivost

Nekatere študije poročajo o vplivu vremena na artritis. Nekateri ljudje namreč občutijo večje bolečine v sklepih pri hladnem vremenu. Hladno vreme lahko povzroči otrdelost sklepov in s tem se poveča boleč občutek pri obsegu gibov (lahko že samo dvig roke nad nivo srca).

Če se soočate s težavami, znaki in simptomi katere koli vrste artritisa, nas pokličite na telefonsko številko, nam pošljite mail ali izpolnite obrazec in z veseljem vam bomo pomagali. Pripravili vas bomo, da boste ponovno zaživeli in v udobju vašega doma izkusili kakovostno fizioterapijo pod vodstvom naših fizioterapevtov.

FizioGib podjetju vam nudimo fizioterapijo na domu, kar je za artritis še posebej prednostno in blagodejno. Z omejenim gibanjem je za vas bolje, če fizioterapevtsko obravnavo opravite kar doma. Brez nepotrebnega zapravljanja časa za  prihod do ambulante lahko ta čas izkoristite za samostojno izboljšanje stanja, kasneje pa obravnavo kakovostno opravite s fizioterapevtom.

Viri

Callahan, Leigh F. 2009. Physical activity programs for chronic arthritis. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19339930/.

Cleveland Clinic. 2021. Arthritis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/12061-arthritis.

Versus Arthritis. https://www.versusarthritis.org/about-arthritis/conditions/arthritis/.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Bolečine v križu doletijo skoraj vsakega posameznika vsaj enkrat v življenju. Do bolečin v križu lahko pride zaradi preobremenitve (poškodbe) mišic, kit in drugih struktur v področju hrbtenice. Drugi vzroki, ki lahko povečajo možnosti za nastanek bolečin v križu, so artritis, poškodbe diska, življenjski stil s premalo fizične aktivnosti. Bolečine se lahko izboljšajo s počitkom, fizioterapevtsko obravnavo, zdravili – v nujnih primerih –  in optimalno sestavljenim življenjskim slogom. V nadaljevanju vam predstavljamo pristope, kako odpraviti bolečine v križu za vedno!

Bolečine v križu

Bolečine se lahko stopnjujejo, začne pa se z blagimi (akutnimi), ki brez zdravljenja lahko privedejo vse do hudih (kroničnih) bolečin v križu. V nekaterih primerih lahko bolečina otežuje ali onemogoča hojo, spanje, delo in opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

Bolečine v križu se običajno izboljšajo s počitkom, protibolečinskimi sredstvi in fizioterapijo, a nekateri primeri bolečin v križu zahtevajo tudi kirurško zdravljenje. Da se izognete operativnemu posegu, je pomembno začeti izvajati specializirano fizioterapevtsko obravnavo v najkrajšem možnem času od začetka pojava bolečin. Največ obiskov fizioterapije zavzemajo namreč bolečine v križu. Zaradi načina življenja, ki se že desetletja kaže v zmanjšanem obsegu fizične aktivnosti, se bolečine stopnjujejo, dovzetnost za razvoj degenerativnih sprememb hrbtenice (npr. hernija diska) pa povečuje.

Tipi bolečin v križu

  • Akutna bolečina

Bolečina, ki traja manj kot 4 tedne.

  • Subakutna bolečina

Subakutna bolečina traja v obdobju od 4 do 12 tednov.

  • Kronična bolečina

Kronična bolečina pomeni, da traja več kot 12 tednov.

 

Dejavniki tveganja za bolečine v križu

1. Starost

Bolečine križu zaradi starosti

Posamezniki, starejši od 30 let, imajo več možnosti za bolečine v križu. Diski se namreč s starostjo obrabijo in zato lahko pride do bolečin in togosti. Disk je medvretenčna ploščica, ki je “vstavljena” med dvema vretencema. Omogoča gibanje in deluje kot blažilec za pritiske in obremenitve na hrbtenico.

2. Prekomerna telesna teža

Prekomerna telesna teža in bolečine

Bolečine v križu so pogostejše in skoraj neizogibne pri prekomerni telesni teži, saj odvečna teža povzroča prekomerno povečan pritisk na sklepe in medvretenčne ploščice.

3. Pomanjkanje fizične aktivnosti

bolečine v hrbtenici

Oslabljene mišice nikakor ne morejo podpirati hrbtenice in ji zagotavljati stabilizacije. Ker so vse strukture ohlapne, se premiki (npr. hernija diska) in patološke spremembe hitreje zgodijo.

4. Slab življenjski slog

nezdrava prehrana in bolečine v križu

Posamezniki, ki prekomerno uživajo alkohol, kadijo in nimajo urejene prehrane, imajo tveganje za bolečine v križu znatno povečano.

5. Poklic

Bolečine v križu zaradi izbire poklica

Poklici in dejavnosti, pri katerih je potrebno dvigovati težke predmete, lahko zaradi nepravilnega dviga povzročijo nenadne bolečine v križu. Druga skrajnost izbire poklica pa je sedeče delo, pri katerem je lahko le en konstanten položaj ključen za ostro bolečino v spodnjem delu hrbtenice.

6. Skolioza

Skolioza zaradi bolečin v križu

Hude bolečine v križu so lahko posledica skolioze. Pri skoliozi pride do sprememb v poravnavi hrbtenice, saj gre za stransko ukrivljenost hrbtenice z rotacijo vretenc. Kar meri več kot 10 stopinj v ukrivljenosti, se šteje pod potrjeno diagnozo skolioza.

7. Druge stiske

Psihosomatske motnje zaradi bolečin v križu

Bolečine v križu lahko nastopijo tudi zaradi depresije, tesnobe in drugih psihosomatskih motenj.

Kakšni so simptomi pri bolečinah v križu?

Simptomi se lahko pojavijo postopoma in v intervalih, torej so prisotni za neko obdobje in kasneje izzvenijo. A v nekaterih primerih so lahko konstantno prisotni. Včasih se bolečine lahko pojavijo že po določenem gibu (npr. predklon).

Zelo značilen simptom in eden prvih pojavnih je togost hrbtenice, kar pomeni, da se premikanje oteži in težje pride do poravnave. Opazi se lahko zmanjšan obseg gibanja, že pri vstajanju iz sedečega v stoječi položaj, ki lahko traja dlje kot po navadi.

Mišice v spodnjem delu hrbta se po obremenitvi in pri hudih bolečinah lahko nenadzorovano krčijo. Mišični krči lahko povzročajo hude bolečine in otežijo ali onemogočijo optimalno stojo, hojo in gibanje.

Kaj povzroča bolečine v križu?

  • Nateg mišic, kit ali vezi in drugih struktur je v predelu hrbtenice zelo pogost. Poškodujete se lahko, če dvigujete pretežke predmete in če dvigovanje ni pravilno izvedeno.
  • Zlomi se pogosto zgodijo pri nesrečah ali drugih travmah.
  • Protruzija diska je eden najpogostejših povzročiteljev bolečin v križu, saj pride do izbočenja diska oziroma medvretenčne ploščice, ki začne pritiskati na hrbtenjačo. S tega razloga se lahko pojavijo mravljinci v nogi. S starostjo se lahko diski sploščijo in tako slabše ščitijo hrbtenico.
  • Različne oblike artritisa lahko zaradi vnetja povzročajo hude bolečine po celotni hrbtenici.
  • Neaktivnost in s tem nezadostno okrepljene mišice. Ohlapne mišice ne nudijo zadostne stabilizacije.

Zakaj je hernija diska tako pogost pojav?

V nemalo primerih se hernija diska pojavi pri posameznikih, pri katerih se prvotno niso obravnavale bolečine v križu. Torej, kljub prisotnim bolečinam so pustili, da izzvenijo same. Zanemarjanje začetnih stanj pa namreč privede do hudih zapletov.

Disk, ki povezuje dve telesi vretenc, je zgrajen iz jedra in oboda. Do poškodbe diska pride zaradi preobremenitve hrbtenice. Disk je neožiljena struktura, kar pomeni, da je obnovitev izjemno počasna. Izbočen disk, kar se zgodi ravno pri herniji, začne pritiskati na hrbtenjačo in to povzroča bolečino.

Iz hrbtenjače izhajajo živci in že nekaj milimetrov izbočenosti diska je dovolj do popolnega izpada senzibilitete določenega dela telesa.

Zaradi slabe regeneracijske sposobnosti pride do degenerativnih sprememb in mikrotravm, ki se z leti kopičijo, zato je temelj preventive bolečinskih stanj aktivacija mišic. Največje obremenitve se dogajajo v ledvenem delu hrbtenice, ravno iz tega razloga so bolečine v križu na lestvici pogostosti na najvišjem rangu. Vadba za ojačitev globokih hrbteničnih mišic izboljša prehrano diskov in poskrbi za večjo stabilnost, da vse strukture ostajajo na mestu in služijo funkcionalnosti.

Išias, kot posledica bolečin v križu

Če pri bolečinah v križu občutite mravljinčenje in pekoč občutek v spodnjih udih (pogosto v enem), je to znak za začetek priščipnjenega živca v hrbtenjači. Ta živec poteka po spodnjih udih in zato se bolečina razširi v ta predel. Najpogostejši vzrok išiasa je hernija diska.

Ker hrbtenica potrebuje konstantno gibanje, da jo krepimo in raztezamo, je to edina rešitev, da preprečimo nastanek tovrstnih težav.

Kako diagnosticiramo bolečine v križu?

Povsem jasno je, da vzroki za nastanek bolečin niso odvisni le od fizičnega izvora, pač pa so tudi s psihičnega stališča (stres). Aktivnost za odpravo težav se seveda smiselno prilagodi težavam, nikakor pa se aktivnost ne izključi, kajti ravno šibke hrbtne mišice predstavljajo razlog izvora bolečin. Optimalna fizična aktivnost je dobra preventiva kakršnih koli težav, kajti aktivacija mišic skozi strukturiran plan (npr. stabilizacijska vadba) vodi do zdrave mere hitre sposobnosti krčenja mišic. Z aktivnostjo vzdržujemo prožnost, elastičnost in agilnost mišic.

Hrbtenica je naš steber, ki poteka od baze lobanje do medenice. Sestavljena je iz 33 vretenc, ki so med seboj povezana z medvretenčnimi ploščicami oziroma diski in sklepi. Diski na hrbtenico delujejo kot blažilci sil, ki jih vretenca prenesejo med obremenitvijo (npr. dvig težkega predmeta). Na voljo imamo diagnostične preiskave, ki pomagajo ugotoviti mesto izvora bolečine.

Diagnostične preiskave so:

  • rentgentsko slikanje,
  • magnetna resonanca,
  • računalniška tomografija – CT,
  • elektromiografija.

Kako odpraviti bolečine v križu?

Mirovanje ni vedno optimalna odločitev.

Človek, evolucijsko gledano, je bil ustvarjen, da se giblje. Najboljša preventiva pred bolečinami v križu je redna fizična aktivnost. Ob vztrajnih bolečinah se je potrebno posvetovati s strokovnjakom, da se določi diagnoza in nadaljnje zdravljenje. Potek rehabilitacije se določi s fizioterapevtsko oceno. Z različnimi tarčnimi vajami se zagotovi ponovna vrnitev nemotenega gibanja brez bolečin.

Ali je fizioterapija rešitev?

Vsem bolečinskim stanjem, ki izvirajo iz hrbtenice, je skupno eno, in t.j. korekcijsko-stabilizacijska vadba. Predstavljamo vam nekaj primerov, ki jih lahko izvajate kar v udobju vašega doma:

  1. Krepilna vaja (Začetni položaj je na trebuhu. Izvedba: dvig telesa na podlahti in stopala ob vzravnani hrbtenici.)
  2. Krepilna vaja (Začetni položaj je na trebuhu z rokami pod glavo. Izvedba: dvig prsnega koša z rokami od podlage.)
  3. Krepilna vaja (Začetni položaj je na trebuhu z rokami pod glavo. Izvedba: izmeničen dvig spodnjega uda v zrak s hkratnim stiskom zadnjice in hrbteničnih mišic.)

Vsak položaj zadržite vsaj 15 sekund s ponovitvijo vsaj 3-krat.

Za uspešnejše rezultate je nadzorovana vadba pod vodstvom fizioterapevta ključ. S fizioterapijo okrepite mišice, da te bolje podpirajo hrbtenico, vi pa izboljšate gibljivost ter se tako izognete novi poškodbi.

Preventiva

Bolečine v križu, ki so posledica bolezni ali strukturnih težav, je težko povsem preprečiti. Lahko pa se izognete vsem ostalim dejavnikom, ki jih odpravite na način, da ostajate fizično aktivni.

Da zmanjšate tveganje za nastanek bolečin, vzdržujte optimalno telesno težo, okrepite mišice trupa s poudarkom na globoke mišice hrbtenice, predvsem pa težke predmete dvigujte na pravilen način.

Kako izvesti pravilen dvig težkega predmeta?

Pomembno je, da predmet dvignete z močjo nog in ne hrbta. Med dvigom ne zvijajte trupa, ampak ohranite vzravnano hrbtenico. Imejte zadosten razkorak (v širini ramen), izvedite pravilen počep in se skupaj s predmetom iztegnite v vzravnan položaj.

Da bi pa izvedba vaj bila pravilna, jo je najbolje izvajati pod nadzorom fizioterapevta. Fizioterapija na domu je rešitev za kakovostno opravljeno obravnavo. Fizioterapevt pride na dom in vam sestavi individualno vadbo, ki je osnovana na krepitvi globokih mišic trupa.

Odpravite bolečine za vedno in nas pokličite, mi pa vas obiščemo kar na vašem domačem naslovu.

Viri

Cleveland Clinic. 2021. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/7936-lower-back-pain.

WebMD. 2022. Slideshow: A Visual Guide to Low Back Pain. https://www.webmd.com/back-pain/ss/slideshow-low-back-pain-overview.

Bolečine v kolenu so pogosta težava, ki doleti ljudi vseh starosti. Lahko so posledica poškodbe, okužb in drugih bolezenskih stanj.

Pri mnogih bolečinah v kolenu, ki niso tako intenzivne, si lahko pomagamo sami, npr. z RICE pristopom. V primerih večjih poškodb in intenzivnejših bolečin pa pride v poštev predvsem fizioterapija in uporaba pripomočkov (npr. opornica). V nekaterih primerih je morda celo potrebno opraviti kirurški poseg. V nadaljevanju preberite o pristopih zdravljenja bolečin v kolenu.

Bolečine v kolenu in oteklina

Anatomija kolena

Koleno je, po anatomiji gledano, zelo kompleksno sestavljena struktura. Sestavljeno je iz tibiofemoralnega sklepa, ki je zgrajen iz tibie (golenice) in femurja (stegnenice) ter iz patelofemoralnega sklepa, ki je sestavljen iz patelle (pogačice) in femurja (stegnenice).

Anatomija kolenskega sklepa

Glavno gibanje, ki se dogaja v področju kolena, je fleksija (upognitev) kolena med 120 in 150 stopinj ter ekstenzija (iztegnitev) med 5 in 10 stopinj. Koleno mora s temi dovoljenimi gibanji omogočati zadosten nadzor v različnih pogojih obremenitve in popolno stabilnost.

Ker so v kolenskem sklepu neskladne sklepne površine, je za ta namen med golenico in stegnenico vložen meniskus. Meniskusa imamo v tem predelu dva, in sicer levi in desni. Meniskusa imata funkcijo blaženja pritiskov, ki nastanejo med gibanjem v kolenskem sklepu.

Ligamenti

Dobro podporo kolenu pa dajejo primarno ligamenti in kot sekundarno mišice. Mišice služijo kot stabilizator, a ligamenti in mišice skupaj delujejo skladno pri funkcionalnosti kolena. Ligamenti so strukture, ki povezujejo dve kosti skupaj in na ta način zagotavljajo oporo sklepom. V področju kolena imamo štiri glavne ligamente, in sicer:

  • sprednja križna vez (ACL – anterior cruciate ligament),
  • zadnja križna vez (PCL – posterior cruciate ligament),
  • medialna kolateralna vez (MCL – medial collateral ligament),
  • lateralna kolateralna vez (LCL – lateral collateral ligament).

Ker sprednja križna vez (ACL) nudi kar 85 % stabilizacijo pri določenih premikih kolena, je tudi najpogosteje poškodovan ligament izmed zgoraj naštetih.

Sklepi

Sklepi v kolenu služijo dvojnemu namenu. Omogočajo kostem sinhrono gibanje in prenašajo obremenitve, ki so povzročene z gibanjem kolena. Koleno je sposobno prenesti ogromne sile v običajnih fazah gibanja zaradi interakcije stegnenice, golenice in pogačice.

Simptomi

Lokacija in jakost bolečine v kolenu se lahko razlikujeta glede na vzrok težave. Znaki in simptomi, ki včasih spremljajo bolečine v kolenu:

  • otekanje in togost,
  • rdečica in povišana temperatura v predelu poškodbe,
  • šibkost in nestabilnost,
  • pokanje v kolenu,
  • zmanjšan obseg gibljivosti.

Pogoste poškodbe v kolenskem sklepu

Poškodbe v kolenskem sklepu

Koleno je po statistiki največkrat poškodovan predel telesa, in sicer predvsem pri športnih aktivnostih ali pri padcih. Bolečina in otekanje, težave pri prenašanju teže in motnje ravnotežja so najpogostejši simptomi poškodb kolena. 

Zvini in nategi

Zvini in nategi se dogajajo v področju vezi, najpogosteje sprednje križne vezi (ACL) in medialne kolateralne vezi (MCL). Te poškodbe se običajno zgodijo pri športih (nogomet, košarka), saj pride do zasuka kolena v nenadzorovanem in hitrem času. Lahko se zasliši pok, ki mu sledi oteklina. Simptom, ne le pri zvinu in nategu, je tudi bolečina pri hoji zaradi občutljivosti in otekline.

Raztrganina meniskusa

Do raztrganine meniskusa najpogosteje pride pri športih, ki zajemajo večje nenadne in sunkovite gibe. Kljub temu da lahko običajna obraba oslabi meniskus zaradi staranja, je ključno za krepitev teh struktur konstantno nadzorovano gibanje in progresivno stopnjevanje za rast mišične moči.

Sunkoviti gibi in poškodbe v kolenskem sklepu

Simptomi raztrganine običajno zajemajo oteklino, togost sklepa, zmanjšan obseg gibanja in visoko stopnjo bolečine v kolenu.

Zlom

Zlom, ki je zelo visoko pojavna posledica športne poškodbe, zajema najdaljši čas rehabilitacije.

Tekaško koleno

Preobremenitev kolena lahko vodi v t.i. tekaško koleno, ki je značilno za profesionalne kolesarje in tekače. Bolečine v kolenu se začnejo pojavljati postopoma, prenašajo pa se v stegno in področje goleni. Bolečine se stopnjujejo z aktivnostjo, zato je počitek primarna rešitev za to težavo.

Bolečine v kolenu in testi za določitev vzroka

Fizični pregled se opravi pri zdravniku s pregledom mesta bolečine v kolenu in iskanjem otekline ali nenormalnega gibanja kolena. Na podlagi tega se zberejo informacije o morebitnih vzrokih za poškodbo in obremenitev kolena.

Prva ocena se izvede lahko kar preko brezplačnega telefonskega pogovora, pri katerem nam zaupate bolečine v kolenu, obdobje trajanja, vzrok, simptome itn. Prosili vas bomo tudi, da svojo bolečino ocenite od 1 do 10, nato sledijo nadaljnje ocene in testi, ki jih izvedemo kar v udobju vašega doma. Ne le pri bolečinah v kolenu, ki so nepojasnjenega vzroka, ampak tudi pri znanih vzrokih začnemo s palpacijo (tipanjem) različnih struktur v področju kolena. Nadaljujemo z meritvami obsegov gibanja. Opravimo meritve mišične moči, meritve ravnotežja, meritve obsega otekline in klinične teste.

Klinični testi, ki jih fizioterapevti lahko opravimo v kolenskem sklepu:

  • Lachmanov test (vlek golenice naprej – zazna raztrganino sprednje križne vezi (ACL)),
  • rotacija sklepa (asistirano vrtenje – zazna omejenost gibanja in raztrganino sprednje križne vezi (ACL)),
  • anteriorni predalčni test (pokrčeno koleno s potiskom naprej in nazaj – potisk naprej: zazna poškodbo sprednje križne vezi (ACL), pomik nazaj: zazna poškodbo zadnje križne vezi (PCL) .

Zdravljenje in rehabilitacija

Vse poškodbe kolena je potrebno diagnosticirati pod nadzorom zdravnika. Osnovno in najhitreje dostopno zdravljenje vključuje RICE pristop.

R (REST – počitek),

I (ICE – led),

C (COMPRESSION – kompresija),

E (ELEVATION – dvig poškodovanega uda).

Zgoraj omenjeni temeljni postopki se morajo izvesti takoj po poškodbi. S tem omilimo bolečine v kolenu, zatekanje in vplivamo na hitrost celjenja. Počitek je temelj za zaščito poškodovanih mišic, kit, ligamentov in ostalih struktur. Led oziroma krioterapija je postopek, ki zmanjša reakcijo tkiva. Kompresija se izvaja istočasno s hlajenjem na način, da s kompresijsko obvezo obvežemo led na poškodovan predel. Elevacija oziroma dvig pa predstavlja dvig poškodovanega uda nad nivo srca, saj se tako vzdržuje venski obtok in izboljša se limfna drenaža.

A v obdobju prvih 48 ur po manjši poškodbi je pomembno, da se začne izvajati vaje za krepitev in raztezanje. To se izvaja v primeru, ko bolečine v kolenu niso prisotne.

Fizioterapija pri bolečinah v kolenu

Brez pravilne rehabilitacije lahko imate težave s poškodovanim kolenom dlje, kot je pričakovano. Cilj samega zdravljenja v sklopu fizioterapije je ponovno vzpostaviti stabilnost, moč in gibljivost.

Fizioterapevti prilagodimo načrt rehabilitacije za vsakega posameznika glede na nastalo poškodbo. Fizioterapevti sestavimo program vadbe, ki vam bo pomagal, da se čim hitreje vrnete na optimalo in v normalno funkcionalnost telesa.

Fizioterapija pri bolečinah v kolenu

Različne tehnike, ki pridejo v poštev pri obravnavi kolena, so tudi manualne tehnike. Z nežnimi premiki izvajamo gibe mišic in sklepov. Te tehnike pomagajo obnoviti in izboljšati gibanje. Med izvajanjem lahko nudimo nežen upor, da izboljšamo splošno moč.

Za izboljšanje splošne moči pa prakticiramo tudi krepitev mišic z vajami za moč. Za bolečine v kolenu so pomembne predvsem vaje za krepitev jedra (center telesa) in spodnjega dela telesa. Vaje se lahko začnejo izvajati leže, s pripomočki (uteži, elastični trakovi),  kasneje in postopoma pa napredujemo v stoječo fazo, ko osvojimo popolno stabilnost kolena. Ključne so tudi vaje za izboljšanje ravnotežja in koordinacije (usklajenosti gibanja).

Sestavimo vam individualen plan vadbe, ki ga s spremljanjem vodimo in prilagajamo.

Kljub temu da so vaje glavno orodje za zdravljenje in rehabilitacijo bolečin v kolenu, v poštev pridejo še:

  • ultrazvok,
  • elektro stimulacija,
  • kineziološki trakovi,
  • krioterapija,
  • masaža mehkih tkiv,
  • mobilizacija kolenskega sklepa.

Preventiva pred poškodbami kolena

Z naslednjimi nasveti lahko preprečimo pogoste poškodbe kolena:

  • Pred športno aktivnostjo in po njej se ogrejte z raztezanjem.
  • Mišice nog ohranjajte močne že samo z uporabo stopnic, vožnjo s kolesom in predvsem vadbo z utežmi.
  • Zamenjajte obrabljene čevlje. Izberite takšne, ki se pravilno prilegajo vašemu stopalu.
  • Vzdržujte optimalno telesno težo, da se izognete nepotrebnim pritiskom na koleno.
  • Pri športih, pri katerih se kolena lahko hitro poškodujejo, uporabljajte ščitnike (npr. odbojka).

Ohranjanje močnih mišic in drugih struktur preprečuje poškodbe in ohranja zdrava kolena skozi celotno življenje.

Če se soočate z bolečinami v kolenu, nas pokličite za brezplačni telefonski pogovor in svetovali vam bomo nadaljnje pristope do izboljšanja trenutnih bolečin. Fizioterapevti pridemo v udobje vašega doma, kjer izvajamo kvalitetno obravnavo vse do doseženih ciljev.

Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Abdulhasan, Jaward F. in Michael J. Grey. 2017. Anatomy and Physiology of Knee Stability. https://www.mdpi.com/2411-5142/2/4/34.

Hassebrock, Jeffrey D, Matthew T Gulbrandsen, Walker L Asprey, justin L Makovicka in Anikar Chhabra. 2020. Knee Ligament Anatomy and Biomechanics. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32740458/.

Kathleen Davis. 2017. How to prevent and treat knee injuries. https://www.medicalnewstoday.com/articles/299204.

Mayo Clinic. 2013. Knee pain. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/knee-pain/symptoms-causes/syc-20350849.

Osteoporoza, ki velja za eno najpogostejših bolezni pri posameznikih, starejših od 50 let, se pojavi zaradi nizke kostne gostote. Gre za propadanje kostnega tkiva in zmanjšanje moči v kosteh. Posledica zmanjšane gostote so predvsem nepričakovani zlomi kosti, ki omejujejo kakovost življenja.

Bolečine v križu in osteoporoza

Osteoporoza je velik javnozdravstveni problem in s staranjem prebivalstva se pojavnost stopnjuje. Pogostejša je pri ženskah. Bolezen se najpogosteje odkrije šele ob prvih zlomih, saj predhodno ni vidnih simptomov ali bolečin. Najpogostejši so zlomi kolka, zapestja in zlomi v področju hrbtenice.

V nadaljevanju vam bomo predstavili ukrepe, s katerimi lahko preprečite nastanek osteoporoze in upočasnite hitrost izgube kostne mase.

Zgradba kosti

Zgradba kosti in osteoporoza

Kost mora za dober namen funkcionalnosti telesa nujno biti trda in prožna, kar dosežemo s prisotnostjo organskih (kolagen) in anorganskih (kalcij, magnezij) snovi v kosteh. Kost se nenehno obnavlja, saj je zgrajena iz več struktur. Kompaktno tkivo, ki je trdnejše, obdaja zunanji del kosti, medtem ko spongiozna kostnina sestavlja notranji del kosti. Osnovna gradbena enota kompaktnega tkiva je osteon. Vse votlinice v kosteh zapolnjuje kostni mozeg. Pokostnica, občutljiva vezivna ovojnica, obdaja zunanjo površino kosti in vsebuje mnogo čutilnih telesc. Pomembna je za rast in obnovo kosti. Prav tako se pa vezivna ovojnica, t.i. endost, nahaja na notranji površini kosti in skrbi za rast ter obnovo kosti z notranje strani.

Dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze

  • Hormonsko neravnovesje in menopavza,
  • uporaba nekaterih zdravil (glukokortikoidi),
  • kajenje,
  • nizka telesna aktivnost,
  • nizki vnos kalcija in vitamina D,
  • družinska anamneza s preteklimi stanji osteoporoze,
  • starost,
  • premajhna telesna teža.

Osteoporoza se znatno poveča pri posameznikih, ki imajo naslednje zdravstvene probleme:

  • celiakija,
  • vnetna črevesna bolezen,
  • bolezen ledvic ali jeter,
  • rakava obolenja,
  • multipli mielom (kostni tumor),
  • revmatoidni artritis.

Kljub temu da se nekaterih dejavnikov tveganja ne da spremeniti (npr. starost), je vseeno pomembno, da upoštevamo ostale pristope, ki so obvladljivi in s pomočjo multidisciplinarnega tima zdravstvenih delavcev možno ozdravljivi.

Nadzor nad dejavniki tveganja lahko vzpostavimo ob discipliniranem življenjskem stilu, a zavedati se moramo, da osteoporoza ne nastane čez noč, tako kot se zdravljenje ne odvije čez noč. Dober plan zahteva prilagoditev življenjskega stila.

  1. Prehrana: Večja verjetnost za razvoj osteoporoze nastane, če v prehrani manjka hrana, bogata s kalcijem in vitaminom D. Prehranska dopolnila obogatijo prehrano.
  2. Aktivnost: Fizična aktivnost pomembno vpliva na stanje osteoporoze. Z redno telesno vadbo ohranjamo mišično maso, kostno gostoto in prožnost ter elastičnost mišic, ligamentov in drugih struktur.
  3. Kajenje in alkohol: Ob prenehanju kajenja in prekomernega uživanja alkohola se zmanjša možnost za nastanek osteoporoze.

Kaj povzroča osteoporozo?

Notranjost kosti je videti kot goba in to območje imenujemo trabekularna kost. Zunanja lupina, ki obdaja trabekularni del, se imenuje kortikalni del. Pri osteoporozi pride do lukenj v notranjem območju – trabekularnem delu. Ta predel že ima luknje, a pri stanju osteoporoze se le-te še povečajo in postanejo številčnejše, kar oslabi notranjost kosti. Proces “redčenja” kostnine je dolgotrajen proces, ki lahko poteka neopazno, torej brez simptomov, vse dokler se ne začnejo prvi spontani zlomi kosti. Šibke kosti so nezmožne podpirati telo in ščititi vitalne organe.

Zdrava kost, osteoporotična kost

Kosti se skozi vse življenje obnavljajo. V roku desetih let se tako obnovijo vse kosti v telesu in to imenujemo remodelacija kostnine. Pri remodelaciji sodelujeta dve vrsti celic: osteoblasti in osteoklasti.

Osteoblasti kosti gradijo, osteoklasti kosti razgrajujejo.

V fazi remodelacije se tvorijo snovi, ki pri posamezniku skrbijo za to, da obe vrsti celic uspešno opravljata svojo nalogo. Pri tem ne pride do izgube kostne mase ali do prekomernega tvorjenja kostne mase.

V dobi rasti se kost tvori hitreje, kot razgrajuje. Nekje do 30. leta starosti zgradimo maksimalno kostno gostoto. Po 35. letu ta postopno začne slabiti. Ob osteoporozi pride do izgube kostne mase hitreje.

Simptomi

Ker se simptomi po navadi ne pojavijo, pravimo, da je osteoporoza tudi tiha bolezen. A kljub temu je potrebno paziti na naslednje:

  • nižja telesna višina,
  • sprememba telesne drže,
  • zadihanost (zaradi stisnjenih diskov, ki pritiskajo na pljuča),
  • zlomi kosti,
  • bolečina v spodnjem delu hrbta.

Osteoporoza in diagnosticiranje

Za določitev prisotnosti osteoporoze je potrebno izmeriti mineralno kostno gostoto. Postopek imenujemo denzitometrija. Ugotovi se trdnost kosti v področju hrbtenice, kolka in zapestja. Običajno rentgentsko slikanje pokaže osteoporozo šele, ko je bolezen že zelo napredovala.

Zdravljenje in preventiva

Brez pravega pristopa zdravljenja se osteoporoza slabša in bolezen linearno napreduje. Glavni cilj zdravljenja je krepitev mišic, kosti in sklepov.

Krepitev mišic proti osteoporozi

Večina študij kaže, da nadomeščanje vitamina D in kalcija zmanjšuje tveganje zlomov, zato je nadomeščanje ob raznoliki prehrani ključno.

Za vzdrževanje zdravih in močnih kosti je potrebna bogata prehrana skozi celo življenje.

Pri jemanju kalcija v obliki prehranskega dopolnila je dobro vedeti, da se več kot 500 mg kalcija ne bo absorbiralo, zato je dobro prehransko dopolnilo jemati v več odmerkih preko dneva.

Če se že soočate z osteoporozo, je pomembno, da nadaljujete z  zdravim življenjskim slogom ali pa ga vzpostavite čim prej. To vključuje torej telesno aktivnost, raznovrstno prehrano, izogibanje prekomernim količinam kofeina in alkohola, izogibanje kajenju.

Uživanje prehrane, bogate s kalcijem, je ključno, a za optimalno delovanje je potrebno uživati tudi vitamin D, ki pomaga pri absorpciji kalcija. K temu dodajamo še uživanje beljakovin, magnezija, vitamina K in cinka.

Zdrava prehrana in osteoporoza

Seveda pa zdrava prehrana ni edina rešitev, ki pripomore k lajšanju osteoporoze ali zdravljenju le-te.

Fizična aktivnost, ki vključuje aerobno in anaerobno obliko, je dobra preventiva za osteoporozo in nasploh boljše življenje. Z vadbo kosti postajajo močnejše in upočasni se njihova izguba. Vadba kostem koristi, ne glede na to, kdaj z njo začnete. Največ koristi od vadbe boste imeli, če boste redno vadili že preventivno in z vadbo nadaljevali vse življenje.

Vadba za moč (anaerobni tip vadbe) pomaga krepiti mišice in kosti, povečamo pa tudi prožnost mišic.

Dolgotrajna vadba, kot sta recimo hoja in tek (aerobni tip vadbe), pa krepi srčno-žilni in dihalni sistem.

Kombinacija obeh je najboljša naložba za telesno funkcionalno delovanje.

Osteoporoza in preventiva pred padci

Padci pri osteoporozi

Poznamo dva načina osteoporotičnih zlomov, in sicer vretenčne in nevretenčne. Slednji so zaradi pridruženih zapletov še dodatno obremenjujoči. Vretenčni osteoporotični zlomi povzročajo značilno grbo in zmanjšano telesno višino. Nevretenčni osteoporotični zlomi pa se pojavijo na primer v predelu zapestja, kjer je rehabilitacija dolgotrajnejša zaradi same strukture kosti in majhnih mišic, ki se pripenjajo na kosti.

Da se izognemo osteoporotičnim zlomom, je pomembno, da se na tleh v domačem okolju ne spotikamo ob nepomembne reči, ki povečajo možnost za spontane padce. Prav tako je ključno, da se ne uporablja čistil za tla, ki povzročajo spolzkost tal. Na stopniščih je optimalno imeti ograje, v kopalnici pa oprijemalne palice. Tudi preproge so lahko faktor za povečanje možnosti padcev zaradi spontanih zdrsov.

Na splošno je pomembno, da se okolje prilagodi do te mere, da se kvaliteta življenja dvigne v optimalo.

Kdaj se obrniti na nas?

V podjetju FizioGib skrbimo za individualen pristop k posamezniku, kar uspešno dosegamo s fizioterapijo na domu, ko imamo v obravnavi le enega pacienta naenkrat. Pri osteoporozi je še toliko pomembneje, da se za plan zdravljenja odločimo v domačem okolju, saj s tem razbremenimo telo tveganja za morebitne dodatne padce.

Z brezplačnim prvim pogovorom vam bomo predstavili smernice za vaše težave. Pokličite nas na kontaktno telefonsko številko, napišite e-mail ali izpolnite obrazec povpraševanja na naši spletni strani in pomagali vam bomo do boljše kvalitete življenja z učinkovitimi pristopi zdravljenja.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Nanci E. Lane. 2006. Epidemiology, etiology, and diagnosis of osteoporosis. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16448873/.

Cleveland Clinic. 2020. Osteoporosis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/4443-osteoporosis.

Debra Stang. 2019. What Do You Want to Know About Osteoporosis? https://www.healthline.com/health/osteoporosis.

Mayo Clinic. 2021. Osteoporosis. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/osteoporosis/symptoms-causes/syc-20351968.

Okvare možganov, kot je možganska kap pogosto preprečite. Če pa pa vas okvara doleti, pa vam stanje izboljšuje fizioterapija.

Okvare možganov so v večini primerov neizogibne po določeni poškodbi možganov, in tudi, kadar pride do bolezni le teh. Bolezni in poškodbe možganov delimo na:

Vaskularne – žilne bolezni

  • Možganska kap,

  • subarahnoidalne krvavitve zaradi anevrizme,

  • subduralna krvavitev,

  • ekstraduralna krvavitev.

Poškodbe možganov

Infekcije

  • Meningitis,

  • encefalitis,

  • epiduralni absces.

Strukturalne okvare

  • Cerebralna paraliza,

  • tumor,

  • poškodbe možganov, ki jih delimo glede na čas po poškodbi, obseg poškodbe, težavnost poškodbe.

Kljub temu, da imajo zgoraj navedene okvare možganov isti naslov, so si v podnaslovih lahko zelo različne. Eden od dejavnikov je že sam nastanek poškodbe in nato tudi posledice oz. okvare, ki so za posamezne tipe poškodb/okvar značilne.

Vsem posledicam možganskih okvar je skupno, da so odvisne od področja in obsega okvarjenih možganov, starosti posameznika in pa tudi drugih dejavnikov. Posledice poškodb so lahko vidne neposredno, včasih pa so nam opazne šele kasneje in jih zaznamo zgolj v določenih situacijah posameznikovega odzivanja in doživljanja sveta in okolice.

Kako jih preprečiti?

preprečiti okvar možganov

Medvretenčna ploščica med dvema vretencema deluje kot blažilec sil na hrbtenico (predvsem v ledvenem delu).

Okvare možganov je v določeni meri možno preprečiti. V ta segment okvar sodi možganska kap, pri kateri lahko s pravilnim medikamentoznim zdravljenjem visokega pritiska, holesterola… vplivamo na zmanjšano tveganje, preprečimo nastanek kapi. Prav tako lahko vplivamo na svoje navade, gibanje, prehrano…

Seveda pa smo v sklop okvar možganov šteli tudi vrste nezgod, na katere nimamo vpliva in jih lahko preprečimo zgolj s previdnostjo.

Kako okvare možganov zdravi fizioterapija?

Poškodbe glave zdravljenje fizioteapija

Ključnega pomena pri zdravljenju okvar možganov je zgodnja rehabilitacija, saj so možgani že v akutni fazi pripravljeni na reorganizacijo. Takoj po postavljeni medicinski diagnozi je potrebno začeti z rehabilitacijo. Če stanje bolnika dopušča, je pomembna zgodnja aktivacija, praviloma že drugi dan po okvari možganov. Član rehabilitacijskega tima se vključi v skladu s potrebami in bolnikovimi zmožnostmi. Pozornost je v prvih dneh usmerjena na zdravljenje primarnih posledic in preprečevanje sekundarnih. Stimulacija posameznika preko stopal, dlani in sicer preko telesa močno vpliva na strukturo možganov. Vplivati moramo na vsa čutila. Učenje mora biti nepretrgano, potrebnih je veliko število ponovitev (motorično učenje) in izzivov, ki morajo biti kognitivno težavni.

Sama opažam, da je pri vseh pacientih (ne samo s poškodbo glave) zelo bistveno, da jim ne ubijaš upanja. Velikokrat smo se ljudje zmožni potruditi preko vseh meja za doseganje določenih, nemogočih ciljev. Upanje je volja. S stimulativnim okoljem, primernimi in spodbudnimi odnosi, primerno terapijo se da zares veliko doseči (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Soočanje z okvaro možganov je proces, ki močno prizadene posameznika, svojce in najbližje. Gre za dolgotrajen in zapleten proces, katerega izid ni vedno znan.

V fizioterapiji se pri rehabilitaciji takšnih bolnikov poslužujemo nevroloških  tehnik, ortopedskih tehnik, tehnik manipulacije sklepov, živčevja, fascij idr.

Končni cilj vsake rehabilitacije je razvoj preostalega potenciala organizma do take mere, ki zagotavlja optimalno vključitev poškodovanega ali bolnega v delovno okolje.

Rehabilitacija je del zdravljenja, za katerega je znano, da bolniku omogoči živeti bolje, z manjšo prizadetostjo in dlje (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Okvare možganov uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Zanimivost

V nekaterih primerih okvare možganov lahko pride do slabšega spomina ali popolne izgube spomina. Amnezija je stanje, ki pomeni izgubo spomina, a posameznik še vedno ve kdo je. Slabši spomin se kaže pri preteklih dogodkih, izkušnjah itn. Pojavijo se lahko tudi težave pri učenju novih (kompleksnih) informacij. Obstaja tako prehodna, kot tudi trajna amnezija. Posebnega zdravljenja za to ni, lahko pa se zdravljenje usmeri v vzok, ki to povzroča. Dobra preventiva lahko pripomore k izogibu okvar možganov. Med njo štejemo:

  • uporaba čelade pri kolesarjenju,
  • izogibanju alkoholu,
  • vanostni pas pri vožnji z avtomobilom,
  • aktiven, a previden življenjski slog itn.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

Mayo Clinic. Amnesia. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/amnesia/symptoms-causes/syc-20353360.

Poškodbe hrbtenice so pogost pojav v sodobni družbi. Lahko jih uspešno preprečite.  Zakaj nastanejo in kako vam fizioterapija pomaga pri zdravljenju, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Hrbtenica je organski sistem, ki znotraj hrbtenjačnega kanala ščiti hrbtenjačo. Hrbtenica je sestavljena iz vretenc in medvretenčnih ploščic, okoljne strukture pa so še vezi in mišice, ki zagotavljajo stabilnost posameznim sklepom in hrbtenici v celoti. Hrbtenica ima tudi nosilno in povezovalno funkcijo. Iz hrbtenjačnega kanala izstopajo živci, ki oživčujejo posamezne dele telesa. Ravno iz razloga anatomije je ključno zavedanje zakaj so poškodbe hrbtenice potrebne takojšnje obravnave pod nadzorom strokovnjakov.

Hrbtenica zagotavlja največ gibanja v vratnem delu in nato v ledvenem delu. V teh delih zato največkrat prihaja do težav, poškodb, bolečin. V prsnem delu je gibanja najmanj, zato so poškodbe v tem delu manj pogoste (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Pri poškodbi hrbtenice lahko govorimo o izolirani poškodbi vretenc, medvretenčnih ploščic, vezi, malih sklepov ali pa tudi o poškodbah živčevja. Do poškodbe le tega pride, kadar so sile in premiki tako veliki, da pride do poškodbe stisnjenja živčevja.

Vzroki za nastanek poškodbe hrbtenice?

skok v vodo

Do poškodbe, zlomov, izpahov, zdrsov vretenc najpogosteje pride pri:

  • padcih na glavo (skok v prenizko vodo), hrbet (padec z višine, drevesa, strehe…), zadnjico in noge,
  • prometnih nesrečah,
  • športnih aktivnostih,
  • zaradi dolgo trajajočih prisiljenih položajev…

Razlogi pa so lahko tudi notranji:

  • degenerativne spremembe,
  • dedne in prirojene spremembe,
  • avtoimune bolezni,
  • tumorji…

Zelo pogosta poškodba hrbtenice je tako imenovana hernija diska.

Hernija hrbtenice

Hernija

Medvretenčna ploščica med dvema vretencema deluje kot blažilec sil na hrbtenico. Predvsem v ledvenem delu se pogosto pojavijo degenerativne spremembe na medvretenčnih ploščicah in takrat posamezniki omenjajo svoje diagnoze kot ˝imam išias˝. Razlogov za nastanek hernije je več. Najpogostejši med njimi so:

  • staranje in slabša presnova v ploščicah,
  • vse manj vode v ploščicah (ploščica se skrči in postane trda),
  • genetska nagnjenost,
  • dolgotrajna mehanska preobremenitev,
  • življenjski slog (gibanje, prehrana – debelost…)…

Zdrs posamezne ploščice ali pa uničenje njene vsebine lahko pritiska na različne strukture, živčne korenine in to lahko povzroča hude težave. Pri dolgotrajnih pritiskih ali pa velikih silah se korenina lahko tudi poškoduje.

Kako preprečimo poškodbe hrbtenice?

Poškodba hrbtenice pisarna

Poškodbe hrbtenice  do določene mere lahko preprečimo, seveda pa je veliko odvisno od vzroka nastanka. Pri poškodbah, ki so nastale kot posledica  nesreče, je glavni preprečevalec previdnost, kritičnost… Pri ostalih poškodbah, ki so degenerativnega, avtoimunega, bolezenskega, življenjskega vzroka, pa ima tako kot pri ostalih poškodbah tudi tukaj glavno vlogo fizična oz. telesna pripravljenost, teža in sam način življenja – zdrav življenjski slog, prehrana, gibanje…

Poškodba ledvenega dela hrbtenice

Vsak posameznik se vsaj enkrat v življenju sreča s poškodbo in/ali bolečine hrbtenice predvsem v ledvenem delu. Pogosti razlogi pojava bolečine in s tem poškodbe hrbtenice v ledvenem delu so predvsem nepravilni dvigi težkih bremen, pretirano težko fizično delo, nepravilno preskakovanje ovir  in drugi življenjski dejavniki, ki vodijo do simptomov značilnih za ledveni del hrbtenice.

Kako jih zdravi fizioterapija?

Fizioterapija hrbtenice

V fizioterapiji se preventiva posveča predvsem pridobivanju dobre mišične moči, vplivamo na stabilnost sklepov med vretenci, na hrbtenico v celoti in preprečujemo, da bi stresne situacije vplivale na posamezen sklep. Bistvenega pomena je seveda pravilno poseganje po predmetih, dvigovanje predmetov in obremenjevanje hrbtenice nasploh (aktivnosti, ergonomija pri delu, športu, spanje…). Vse prevečkrat so sile na hrbtenico, zaradi slabe mišične moči trebušnih mišic, mišic nog in zadnjice, prevelike, zato prihaja do poškodb.

Kot se spomnim iz otroštva, so ljudem, ki jih je bolel križ, vedno rekli, da imajo šibke hrbtne mišice. Šele z izkušnjami sem spoznala, da je pravi vzrok največkrat v šibkih trebušnih mišicah, zato imajo pogosto težave s križem tisti ljudje, ki imajo prekomerno težo.

Z izkušnjami sem ugotovila, da je velikokrat bolečina v križu pogojena in hujša zaradi mišičnega krča, otrdelosti v predelu poškodbe. Že s samo sprostitvijo predela velikokrat vplivamo na statiko in bolečino  (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Kadar do težav že pride in se pojavi bolečina, izvajamo tehnike za preprečevanje, zmanjšanje bolečin, vplivamo na statiko sklepov, na mehko-tkivne strukture okoli sklepov in tudi drugje po telesu.

Preko izboljšanja mišične moči in vplivanja na posamezne strukture sprovociramo  pravilno držo in pravilno izvajanje funkcionalnih aktivnosti, tudi sedenje, stanje, spanje… Kadar s preventivo nismo uspešni, pride do operacije.

Glavna naloga fizioterapije po kirurško obravnavani poškodbi hrbtenice (ne glede na to, kaj je razlog za operacijo hrbtenice) je seveda čim večja osamosvojitev in povrnitev funkcionalnega stanja (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Pomembna znanja fizioterapevtov

Cilj vsake fizioterapevtske obravnave je izboljšanje stanja, preprečevanje bolečin, osamosvojitev… Pred samim izvajanjem fizioterapije najprej opravimo meritve (obsege gibljivosti, obseg struktur, meritve mišične moči, funkcionalne naloge, oceno bolečine…). Na podlagi ocen določimo terapijo, ki je individualna in zajema različne terapevtske pristope. Tehnike, ki se jih poslužujemo, vplivajo na kostno-sklepne strukture, mišice, mehko-tkivne strukture, živčevje, fascije (Cyriax, Mulligan, fascialne tehnike, mobilizacija živčevja…). Poslužujemo se tudi uporabe aparatur (mišične stimulacije, tens, magnet, ultrazvok, hipervolt) in drugih neinvazivnih pripomočkov (hlajenje, kineziotaping, bandažiranje).

Včasih se pacienti vstrašijo ocenjevanja ali pa so zgroženi nad sposobnostmi, ki jih imajo ob prisotnosti bolečine ali po operaciji. Meritve, ki jih opravimo, so velik motivator in pogosto dobra orientacija za posameznika, v katero smer se mora pomikati (uni.dipl.fizio. Leja Meglič mag.).

Poškodbe hrbtenice uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen. Za vas pridemo na dom in kvalitetno obravnavo opravimo v vašem domačem okolju.

Poškodbe hrbtenice in preventiva

Vsekakor se poškodbam hrbtenice lahko izognete z dobrim in kvalitetnim življenjskim stilom, ki zajema vsakodnevno telesno aktivnost. Moč in dobra stabilnost mišic stabilizira hrbtenico in ostale strukture. Vzdrževanje pravilne telesne drže nadzoruje pritisk nad hrbtenico in diske. Vzdrževanje optimalne telesne teže dobro vpliva na pritisk hbtenice in diske, saj v nasprotnem primeru pritisk preide v prekomernost kar pomeni degenerativne spremembe itn.

Poškodbe hrbtenice so eden pogostejših vzrokov za obisk fizioterapije in v podjetju Fiziogib imamo dolgoletne izkušnje s pacienti po poškodbah hrbtenice. V Fiziogibu nudimo strukturirano individualno obravnavo kar na vašem domačem naslovu.

Če se srečujete s podobnimi težavami, smo vam z veseljem na voljo.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

Mayo Clinic. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/herniated-disk/symptoms-causes/syc-20354095.

Kaj lahko naredite če vas doletijo travmatološke poškodbe? Fizioterapija vam pri tem pospeši okrevanje in povratek v normalno življenje.

Kdaj nastanejo travmatološke poškodbe?

Travmatološke poškodbe

Travmatološke poškodbe so zelo raznolike. So zelo pogoste, saj se dogodijo v zelo različnih okoljih, letnih časih (poledenela tla pozimi), pri različnih opravilih (vožnja avtomobila, traktorja, motorja, delo na višini…) in aktivnostih (šport, košnja trave, gozdarstvo…). Na srečo poškodbo včasih odnesemo samo s prasko, odrgnino, kadar pa gre za hujše poškodbe, je pomembno, da se nemudoma odpravimo na urgenco.

Travmatologi so tisti, ki nas spet sestavijo, tisti, ki nam naredijo artroskopijo pri težavah z meniskusi ali vezmi, tisti, ki nam operirajo rotatorno manšeto v ramenskem sklepu, tisti, ki nam z vijaki, ploščicami… sestavijo polomljeno medenico, hrbtenico…

Preprečevanje travmatoloških poškodb je nemogoče

travmatološke poškodbe zdravljenje

Travmatoloških poškodb praktično ne moremo predvideti in najpomembnejše pri preprečevanju so previdnost, primerna pripravljenost in osredotočenost pri izvajanju bolj zahtevnih opravil.

Primeri najpogostejših travmatoloških poškodb

Zmečkanine in modrice

Pri tovrstnih poškodbah pride do poškodbe krvnih žil kar se pokaže s spremembo barve kože, oteklino in bolečino.

Zvini in nategi

Pri zvinih pride do pretrganja ali prekomernega raztezanja vezi, medtem, ko pri nategih gre za raztezanje ali pretrganje kit in mišic. Obe vrsti poškodbe povzročata takojšnjo oteklino, bolečino in omejeno gibljivost.

Zlomi

Zlomi se pojavljajo na različnih mestih in so precej pogosta posledica športnih poškodb, padcev, prometnih nesreč in drugih travmatičnih dogodkov.

Rane in vreznine

Pri tovrstnih poškodbah pride do poškodbe kože zaradi uporabe ostih predmetov. Zareze v kožo so lahko povrhnje ali pa tako globoke, da zahtevajo šivanje ali kirurško popravljanje.

Poškodbe glave

K travmatskim poškodbam v sklopu poškodb glave prištevamo poškodbe možganov, poškodbe lobanje in možganske krvavitve. Pogosti vzroki so padci, prometne nesreče, športne poškodbe itd.

Poškodbe hrbtenice in hrbtenjače

Tovrstne poškodbe lahko vodijo do paralize (ohromelosti) ali izgube motoričnih funkcij, ki se najpogosteje zgodijo zaradi padcev, prometne nesreče in športnih poškodb.

Dislokacija

Dislokacija pomeni, da pride do izpaha, ko se dve povezani kosti premakneta iz svojega optimalnega položaja. Najpogostejši izpahi so v področju ramena, prstov in kolen.

Opekline

Opekline, kot posledica izpostavljenosti ognju, vročim predmetom, tekočinam, kemikalijam ali elektriki, so razvrščene glede na resnost in globino poškodbe tkiva. Niso vse opekline nujne za obisk zdravnika.

Kaj lahko naredi fizioterapevt?

Po kirurško obravnavani travmatološki poškodbi ali po odstranitvi mavca je običajno zelo prizadeto tudi tkivo okoli poškodbe. Poleg zmanjšane mišične moči, zmanjšanega obsega gibljivosti, velikokrat še vedno prihaja do otekanja, bolečin in posledično slabše funkcije.

Z izkušnjami sem spoznala, da ne glede na to, ali imamo v obravnavi politravmo ali pa gre za prizadetost samo enega dela, sklepa, prizadet ni samo predel, ki je bil poškodovan, ampak zaradi neuporabe težave lahko nastopijo tudi drugje.
(uni. dipl. fizio. Leja Meglič mag.)

Tudi tokrat ob prvem pregledu opravimo vse začetne meritve. Začetne meritve se izvajajo zaradi spremljanja napredka, ki je običajno tudi glavni motivator.

Cilj fizioterapije je v prvi fazi zmanjšati oteklino in bolečino preko mehkih tkiv, mišic in fascij. Preko aktivnosti poskušamo izboljšati tudi gibljivost in šele na koncu pričnemo s krepitvijo mišične moči.  

Pri tem se naši fizioterapevti oprijemajo pridobljenih znanj ortopedske medicine Cyriax, mobilizacijske terapije z gibanjem Mulligan, v primeru poškodb živcev se uporablja tudi mišična stimulacija za denervirane mišice, mobilizacija živčevja, Bobath nevrološka terapija, fascialne tehnike ERGON, kinezio taping in seveda tudi joga smeha. Zakaj? Vsakdo se po dolgem ležanju in neaktivnosti tudi psihično počuti slabše. Lahko bi rekli, da marsikdo vrže ˝puško v koruzo˝. S primernim pristopom pacientom vračamo voljo, jih spodbujamo in motiviramo za izvajanje aktivnosti, terapijo in jim vlivamo voljo do življenja nasploh.

Travmatološke poškodbe v večini primerov uspešno zdravimo tudi s FizioGib fizioterapijo na domu, kar je za pacienta precej bolj priročno, saj je v času poškodbe lahko manj mobilen.

Napisala : diplomirana fizioterapevtka Leja Meglič mag.

Viri

National Institute for Health and Care Excellence. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK579697/.