Archive for category: Fizioterapija

Vas ob vsakem manjšem gibu zbode neprijetna bolečina v komolcu? V nadaljevanju preberite, kako odpraviti teniški komolec! Predstavljamo vam tudi 5 načinov, kako se mu izogniti in stanje ohraniti ali pripeljati nazaj v optimalno funkcionalno gibalnost.

Teniški komolec spada pod tendinitis, kar pomeni vnetje in otekanje kit. Z drugo besedo teniški komolec imenujemo lateralni epikondilitis. Vnetje povzroča bolečino v komolcu in navzdol po roki. Seveda za teniškim komolcem lahko zbolite tudi, če nikoli niste bili na teniškem igrišču. Na nastanek tovrstnega stanja namreč vplivajo ponavljajoči se gibi in prekomerna nenehna aktivnost mišic, ki omogoča gibe prvih treh prstov na roki.

Pojavnost teniškega komolca povsem variira, saj se pojavi pri vseh generacijah, a najpogostejši je pri posameznikih od 40. leta starosti naprej.

Stanje se največkrat pojavi v dominantni roki in je 7-krat pogostejše pojavljeno kot golf komolec, ki je medialni epikondilitis.

Anatomija komolca

Komolec predstavlja zapleten sklep, ki ga sestavljajo nadlahtnica, podlahtnica in koželjnica. Preplet živcev v področju komolca je ključen za oživčenje prstov na roki. Živci, ki potujejo v predelu komolca, so radialni, medialni in ulnarni živec.

Teniški komolec se odrazi na narastiščih kit mišic, ki izvajajo gib izteg zapestja. Te mišice se naraščajo na zunanjo stran komolca.

Mišice, ki iztezajo komolec, so:

1. extensor carpi radialis brevis,
2. extensor carpi radialis longus,
3. extensor digitorum communis.

Kar v 95% primerov se teniški komolec pojavi v kiti mišice extensor carpi radialis brevis. Ker se teniški komolec največkrat pojavi zaradi ponavljajočih se gibov rok, se mišice iztegovalke utrudijo. Ko se mišica utrudi, vlogo aktivnosti prevzame tetiva (kita), kar pomeni tudi prevzem obremenitve. Ravno ta preobremenitev povzroči vnetje tetive, kar je značilno za tendinitis.

Vzroki teniškega komolca

Teniški komolec se razvije počasi in postopoma napreduje v intenzivnejšo bolečino. Ponavljajoči se gibi obremenijo mišice, kite in ostale strukture. Sčasoma se pojavijo mikroskopske raztrganine v tkivu, saj nenehni enaki gibi brez premorov povečajo obremenitev na mišico.

Teniški komolec je lahko posledica:

• ponavljajočih se gibov, npr. na delovnem mestu,

• nepravilnega dvigovanja uteži,

• športa, ki zahteva zmeraj enake gibe (npr. tenis),

• gibov, ki zahtevajo fino motoriko (npr. slikanje).

Simptomi, ki se pojavijo ob teniškem komolcu:

• bolečina in občutljivost na dotik na zunanji strani komolca,

• bolečina v zgornjem in/ali spodnjem delu roke,

• zmanjšana moč prijema,

• bolečina pri obračanju in/ali upogibanju roke (npr. obračanje kljuke na vratih),

• oteklina v predelu komolčnega sklepa.

Vsi simptomi se lahko pojavijo nenadno, a nekateri se odrazijo že, če pride do ostrih bolečin v predelu komolca, takoj po naporni konstantni aktivaciji komolčnih mišic. V primerih hude bolečine, ki ne pojenja, prioritizirajte počitek. Bolečina pogosto seva proti zapestju, zato nadzorovano raztezanje pomembno vpliva na začetno stanje.

Kako se diagnosticira teniški komolec?

Poleg vseh fizičnih testov (npr. ocena mišične moči, gibljivosti), ki jih opravi zdravnik, se diagnoza potrdi še z ultrazvokom (UZ) ali magnetno resonanco (MRI). Najpogosteje uporabljena metoda za potrditev diagnoze teniškega komolca pa ostaja rentgensko slikanje (RTG).

Teniški komolec in pristopi zdravljenja

Dobra stran teniškega komolca je ta, da se v veliki večini primerov pozdravi sam, a to obdobje brez zdravljenja traja bistveno dlje (več mesecev), kot če bi se za zdravljenje odločili skupaj s fizioterapevtom. Na začetni stopnji potrjene diagnoze teniški komolec je potrebno upoštevati čas za počitek. Potrebno je umiriti vzdraženost in nato ponovno vzpostaviti mišično moč, fleksibilnost in vzdržljivost v področju komolca in zapestja.

V sklop zdravjenja pri obravnavi teniškega komolca uvrščamo:

• hlajenje bolečega predela za zmanjšanje otekline in bolečine,

• uporabo analgetikov ob hudih bolečinah,

• fizioterapevtsko obravnavo, ki zajema izvajanje vaj za zmanjšanje togosti in povečanje gibljivosti v sklepu, izvajanje vaj za krepitev in raztezanje mišic ter druge tehnike, ki vam jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Seveda je vsem cilj čim hitrejša vrnitev v vsakdanja opravila brez bolečin, a to je odvisno od vsakega posameznika in obsega poškodbe. Ne glede na stopnjo poškodbe je pomembno, da z zdravljenjem ne hitite. Fizioterapija je smernica, ki bo uspešno popravila trenutno stanje. Obravnava mora biti izpeljana postopno, nadzorovano in kakovostno. V podjetju FizioGib vam nudimo fizioterapijo kar na domu, kar pomeni, da z našimi pripomočki (elastičnimi trakovi, utežmi, žogami,  pripomočki za fino motoriko rok) pridemo na vaš naslov in vas skozi obravnavo usmerjamo do pravilne izvedbe vaj. Da je vadba kvalitetnejša  vas naučimo uporabljati določene pripomočke za aktiviranje tako površinskih kot globokih mišic v predelu komolca.

Ko boste brez težav upogibali in premikali komolec in ko obremenjevanje roke ter komolca več ne bo moteče, se lahko vrnete k svojim dnevnim opravilom. Ob vrnitvi na delovno mesto, ki zahteva npr. fine motorične gibe, se za obremenitev odločite postopno. Prilagodite delovni proces in predvsem, izogibajte se opravilom, ki izzovejo simptome v komolcu.

Fizioterapija za teniški komolec

Fizioterapija je pri teniškem komolcu izjemno pomembna, če želimo uspeh z rehabilitacijo pod nadzorom strokovnjakov. Med uspešne fizioterapevtske tehnike za zdravljenje teniškega komolca pridejo v poštev:

• prečna frikcijska masaža,

• manualne tehnike sklepne mobilizacije z gibanjem,

• krepitev mišic v področju komolca,

• raztezanje mišic v področju komolca,

• uporaba kinezioloških trakov,

• uporaba kompresijske opornice.

Literatura navaja izjemno uspešne rezultate (zmanjšanje bolečine in vrnitev v optimalno mišično moč) z izvajanjem ekscentričnih vaj pod vodstvom fizioterapevta. Ekscentrične vaje so vse tiste, ki izvedejo ekscentrično kontrakcijo, torej je sila mišice manjša od bremena (uteži). Pod vplivom bremena se torej mišica nadzorovano podaljšuje in obratno se dogaja pri koncentrični kontrakciji, ko se mišica torej krči.

2 primera vaj, ki ju fizioterapevti lahko svetujemo

Stisk zapestja in hkratna izvedba upogiba in iztega zapestja je odlična vaja ne samo za razteg mišic, ampak tudi za odpravo prisotnih bolečin.

Dober primer je na primer vaja vlečenje vrvi, ki ustvari upor, in sila, ki deluje na komolec, izvede kontrakcijo mišic komolca.

Kako se izogniti teniškemu komolcu?

1. Če med dejavnostjo (npr. v službi) začutite ostro bolečino v predelu komolca, nemudoma prenehajte in opravite raztezne vaje oziroma zamenjajte položaj vsaj za nekaj minut. Če bolečina ne poneha, prenehajte z delom in prioritizirajte počitek.

2. Zmeraj pred intenzivno vadbo poskrbite, da se ogrejete in razgibate vse sklepe v telesu. Raztezanje je ključno, da so mišice pripravljene na obremenitve in gibe, ki niso del naših vsakdanjih vzorcev.

3. Preventivno lahko kupite kompresijski trak za komolec in ga nosite npr. med službenimi obveznostmi, ki zahtevajo dvigovanje in/ali prelaganje težkih predmetov.

4. Ostajajte aktivni, da ohranjate optimalno mišično maso. Z dvigovanjem uteži mišice postanejo močnejše, prožne in odporne na obremenitve.

5. Pomembno je, da uporabljate ustrezne športne pripomočke, ki dodatno zmanjšajo obremenitev podlakti.

Kljub temu da se večina primerov teniškega komolca sama popravi v obdobju med šestimi in dvanajstimi meseci od prve bolečine, je rehabilitacija faktor, ki pospeši celjenje. Pri procesu rehabilitacije je pomembno, da pod vodstvom fizioterapevta izvajate vaje za krepitev mišic, a v zgodnji fazi stanja opustite dodatno obremenjevanje. Fizioterapevti vam svetujemo, kdaj je primerno začeti postopno obremenjevati komolec.

Ali imate teniški komolec?

Če občutite simptome v predelu komolca, ki kažejo na teniški komolec, ali pa je diagnoza že potrjena, nas pokličite in dogovorili se bomo za kakovostno individualno obravnavo, ki jo v podjetju FizioGib fizioterapevti izvajamo kar v udobju vašega doma.

Pritisnite na spodnjo povezavo in nas pokličite ali nam pišite.

Skupaj bomo pogledali stanje in sestavili bomo strukturiran plan za učinkovito rehabilitacijo.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

WebMD Editorial Contributors. 2022. Tennis Elbow (Lateral Epicondylitis) https://www.webmd.com/fitness-exercise/tennis-elbow-lateral-epicondylitis.

Leonoir, Hubert, Olivier Mares in Yacine Carlier. 2019. Management of lateral epicondylitis. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1877056819302609.

John Orchard in Alex Kountouris. 2011. The management of tennis elbow. https://www.bmj.com/content/342/bmj.d2687.

Revma ali revmatizem predstavlja skupino bolezni, ki imajo skupno osnovo – bolečine v sklepih. Bolečine pri revmi, ki so pogosto nejasnega vzroka, se nahajajo v sklepih in okolnih tkivih. Bolezen se pojavlja pri vseh starostih, a najpogosteje se razvije v srednjih letih življenja. Statistika navaja več kot 100 milijonov posameznikov s potrjeno diagnozo revme v Evropi. Revma se ne glede na tip najpogosteje odrazi s prizadetimi sklepi, kitami, kostmi in mišicami.

Revma in artritis gresta z roko v roki. Pri revmi gre torej za kronično stanje, ki prizadene enega ali več sklepov. Revma se za lažjo opredelitev uvršča v grobem v dve skupini. V prvo skupino, pod imenom artroza, spadajo vsa stanja, ki povzročajo obrabo sklepa. Gre za obrabo predela, kjer se stikata kosti. Ko se začne dogajati obraba, se začne gibanje oteževati in pojavijo se hude bolečine. V drugo skupino pa sodi artritis, ki pomeni vnetje sklepa. Že ob akutnem vnetju sklepa se pojavijo hude bolečine.

Nekatere revmatične bolezni so kronične in vseživljenjske, vključno z ankiloziajočim spondilitisom, osteoartritisom, psoriatičnim artritisom in revmatoidnim artritisom. Trenutno poznamo več kot 100 različnih vrst revme. Med najpogostejšimi so:

• revmatoidni artritis,
• lupus,
• ankilozirajoči spondilitis,
• urični artritis,
• infekcijski artritis,
• osteoartritis,
• psoriatični artritis,
• spondiloartritis.

Za nekatere oblike revme so značilni posebni simptomi, kot je to recimo za lupus, ko večina posameznikov dobi kožne izpuščaje in bolečine v sklepih z vnetjem in utrujenostjo.

• Revmatoidni artritis

Najbolj znana oblika revme je revmatoidni artritis, ki je avtoimuna in kronična vnetna bolezen. Točni vzroki za nastanek bolezni niso povsem jasni, a z zdravljenjem je potrebno začeti čimprej, takoj ob pojavu prvih simptomov. Ker je bolezen avtoimuna, pomeni, da telo začne napadati lastne celice, saj jih zazna kot tuje. Dolgotrajna poškodba sklepov povzroča bolečino, omejeno gibljivost in togost v sklepih. Poškodba v sklepih in kosteh se po navadi pojavi v obdobju prvih dveh let od potrjene diagnoze bolezni.

• Lupus

Med pogoste simptome pri lupusu spadata vnetje in toplota v predelu sklepa in drugih struktur. Ostali simptomi so še utrujenost, otekanje sklepov in bolečina v sklepih. Vsi simptomi resno vplivajo na kakovost življenja, kamor vključujemo vsakodnevne osnovne dejavnosti, delovno kariero, vzgojo otrok itn. Če dovolj hitro začnemo z zdravljenjem revmatizma, se težave v življenju ne bodo pojavile, bolezen pa se ne bo stopnjevala.

• Ankilozirajoči spondilitis

Ankilozirajoči spondilitis povzroča bolečine in degenerativne spremembe v predelu hrbtenice, pri nekaterih ljudeh pa tudi v predelu sklepov rok in nog.

• Urični artritis ali putika

Do vnetja sklepa pride, ko se raven sečne kisline v krvi poveča in se začne nalagati v predelu sklepa, zato pravimo, da je to tudi s kristali povzročena vnetna bolezen. Najpogosteje se nalaganje začne v sklepih palca na nogi, kar povzroča otekanje in bolečino.

• Infekcijski artritis

Nenadna in boleča oblika artritisa je t.i. infekcijski artritis, ki ga povzroča virusna ali bakterijska okužba. Zaradi okužbe lahko pride do trajne poškodbe sklepov.

• Osteoartritis

Oblika artritisa, ki je povezana s starostjo, je osteoartritis. V takem stanju artritisa se poškodujejo hrustanec in kosti, povečajo pa se tudi bolečine in obremenitev na sklep. V najhujših primerih lahko pride do invalidnosti.

• Psoriatični artritis

Pri psoriatičnem artritisu pride do sprememb tako v predelu sklepov kot tudi na koži. Pojavijo se namreč “fleki”, ki so podobni stanju luskavice.

Kaj povzroči revma?

Večina bolezni iz skupine revma nastane, ko imunski sistem napada vaša lastna tkiva in celice. Gre pravzaprav za avtoimune in vnetne bolezni.  Včasih je vzrok lahko v genih. Spet drugič je to posledica npr. cigaretnega dima, onesnaženja ali nečesa, kar povzroči okužbo. Vlogo ima tudi spol, saj statistika potrjuje večjo pojavnost revmatičnih bolezni pri ženskah kot pri moških.

Revma pa se lahko pojavi tudi zaradi obrabe ali obremenitve sklepov, okužbe, travme, izbire življenjskega sloga (neaktivnost) ali presnovnih težav.

Če revme ne začnete zdraviti pravočasno, to začne vplivati na vašo kakovost življenja, lahko pa se pojavijo številne sočasne pridružene bolezni.

Statistika navaja tudi izjemno visoke koristi pri lajšanju simptomov (bolečina, utrujenost, možganska megla) ob izvajanju kognitivno-vedenjske terapije pod vodstvom psihoterapevta.

Kognitivno-vedenjska terapija

Kognitivno-vedenjska terapija temelji na sklopu psiholoških znanj in tehnik, ki spodbujajo posameznika k spremembi načina razmišljanja in čustvovanja. Temelj, po katerem se uvaja kognitivno-vedenjska terapija, je neodvisnost naših čustev in vedenja od zunanjih dogodkov. To pomeni, da je pomembno, kako dojemamo te zunanje dogodke, torej kakšno vlogo ima pri tem miselni (kognitivni) proces. Pristop je osnovan na obvladovanju trenutnih težav posameznika.

Kdaj k zdravniku?

Če sumite, da imate znake, ki kažejo na revmo, vas bo vaš osebni zdravnik napotil k revmatologu za točno določitev diagnoze. Revmatolog sestavi načrt zdravljenja, ki vključuje zdravila, zdravo prehrano, obvladovanje stresa, počitek in nadzorovano fizično aktivnost, ki se najbolje izvaja pod vodstvom fizioterapevta.

Z rentgenskim slikanjem, magnetno resonanco, ultrazvokom in/ali računalniško tomografijo se lahko odkrije vnetje in kopičenje tekočine v področju sklepov. Prav tako se razkrijejo spremembe kosti, sklepov in drugih struktur, ki so očem nevidne.

Nekatere vrste revme so kronične ali vseživljenjske, vključno z ankilozirajočim spondilitisom, osteoartritisom, psoriatičnim artritisom in revmatoidnim artritisom. A ob ustreznem zdravljenju doživite pojemanje bolečih izbruhov, ki se sicer pojavljajo večkrat na leto.

Revmatoidni artritis je tako progresiven kot tudi kroničen. Poškodbe sklepov in kosti se običajno pojavijo v prvih dveh letih. Čim prej ko je diagnoza postavljena, tem lažje in hitreje se začne zdravljenje. Ena od nešteto opravljenih raziskav je potrdila, da zgodnje zdravljenje revmatoidnih bolezni na splošno prepreči nadaljnje poškodbe sklepov pri kar 90 odstotkih posameznikov.

Cilj zdravljenja revme je umiritev in zatiranje simptomov. Pomembna je vaša informiranost o bolezni in s tem zavedanje o pomembnosti gibanja skozi vse življenje.

Revma in možni zapleti

Tveganje za razvoj drugih zdravstvenih stanj se lahko poveča prav zaradi stanja revme. Kronično vnetje, ki nastane zaradi revmatizma, lahko namreč povzroči druge zdravstvene težave, kot so:

• sladkorna bolezen,
• depresija,
• bolezni srca in ožilja,
• povišan krvni tlak,
• povišane vrednosti holesterola,
• bolezen ledvic,
• težave s spominom,
• osteoporoza,
• osteopenija (porušeno razmerje med izgubljeno in obnovljeno kostno maso).

Zdravljenje revme

Poleg zdravil za revmatične bolezni predlagamo predvsem fizioterapevtsko obravnavo, pri kateri fizioterapevti sestavimo individualno vadbo, tako s pripomočki kot samo z lastno težo.

Fizioterapevti pomagamo olajšati gibanje, izboljšati ravnotežje, naučimo vas obvladovati bolečino z različnimi pristopi in varnimi prijemi.

Če se srečujete s težavami, ki kažejo na znake revme, vam naše podjetje FizioGib ponuja izjemno kakovostno fizioterapijo na domu, kjer z individualnim pristopom tretiramo stanje vaših težav.

Pomembna je prilagoditev svojega doma in delovnega mesta, da se učinkovito zmanjša obremenitev sklepov in prepreči nadaljnje poslabšanje vnetja med vsakodnevnimi aktivnostmi. Ravno to vam nudimo v podjetju FizioGib, saj vas usmerimo k večjemu udobju tako med vsakodnevnimi opravili kot med opravljanjem fizioterapevtskih metod.

Na fizioterapevtski obravnavi sestavimo plan, ki vključuje vaje za krepitev mišic, vaje za ohranjanje gibljivosti in vaje za povečanje prožnosti sklepov. Funkcija sklepov se bistveno izboljša tudi z apliciranjem vodenih vadb, kot so npr. plavanje, kolesarjenje, pri katerih so sklepi neobremenjeni, kontrakcija mišic pa vseeno aktivirana.

Fizioterapevti vas naučimo tudi tehnike za zaščito sklepov, torej kako ohranjati pravilen položaj, držo telesa in kako porazdeliti pritisk na sklepe za zmanjšanje prevelike obremenitve.

Zanimivost

Omega 3 maščobne kisline so bile v mnogih študijah razlog za zmanjšanje vnetja v območju sklepa. Redno jemanje prehranskih dodatkov, ki vsebujejo omega 3 maščobne kisline, znatno pripomorejo k izboljšanju revme. S svojim protivnetnim delovanjem vplivajo na izboljšanje imunskega sistema.

Revma je zahrbtna bolezen, zato ne odlašajte in nas pokličite na telefonsko številko, nam pišite na elektronski naslov ali izpolnite obrazec za povpraševanje in z veseljem vam bomo pomagali.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

• Debra Fulghum Bruce. 2021. Rheumatology and Rheumatic Diseases. https://www.webmd.com/rheumatoid-arthritis/an-overview-of-rheumatic-diseases.
• Ananya Mandal. 2019. What is Rheumatism? https://www.news-medical.net/health/What-is-Rheumatism.aspx.
• Barbara Kean. 2022. What Are Rheumatic Diseases? Symptoms, Causes, Diagnosis, Treatment, and Prevention. https://www.everydayhealth.com/rheumatic-diseases/guide/.
• Markus MacGill. 2021. What is the difference between arthritis and rheumatism? https://www.medicalnewstoday.com/articles/7625.

Bolečine v križu doletijo skoraj vsakega posameznika vsaj enkrat v življenju. Do bolečin v križu lahko pride zaradi preobremenitve (poškodbe) mišic, kit in drugih struktur v področju hrbtenice. Drugi vzroki, ki lahko povečajo možnosti za nastanek bolečin v križu, so artritis, poškodbe diska, življenjski stil s premalo fizične aktivnosti. Bolečine se lahko izboljšajo s počitkom, fizioterapevtsko obravnavo, zdravili – v nujnih primerih –  in optimalno sestavljenim življenjskim slogom. V nadaljevanju vam predstavljamo pristope, kako odpraviti bolečine v križu za vedno!

Bolečine se lahko stopnjujejo, začne pa se z blagimi (akutnimi), ki brez zdravljenja lahko privedejo vse do hudih (kroničnih) bolečin v križu. V nekaterih primerih lahko bolečina otežuje ali onemogoča hojo, spanje, delo in opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

Bolečine v križu se običajno izboljšajo s počitkom, protibolečinskimi sredstvi in fizioterapijo, a nekateri primeri bolečin v križu zahtevajo tudi kirurško zdravljenje. Da se izognete operativnemu posegu, je pomembno začeti izvajati specializirano fizioterapevtsko obravnavo v najkrajšem možnem času od začetka pojava bolečin. Največ obiskov fizioterapije zavzemajo namreč bolečine v križu. Zaradi načina življenja, ki se že desetletja kaže v zmanjšanem obsegu fizične aktivnosti, se bolečine stopnjujejo, dovzetnost za razvoj degenerativnih sprememb hrbtenice (npr. hernija diska) pa povečuje.

Tipi bolečin v križu

• Akutna bolečina

Bolečina, ki traja manj kot 4 tedne.

• Subakutna bolečina

Subakutna bolečina traja v obdobju od 4 do 12 tednov.

• Kronična bolečina

Kronična bolečina pomeni, da traja več kot 12 tednov.

Dejavniki tveganja za bolečine v križu

1. Starost

Posamezniki, starejši od 30 let, imajo več možnosti za bolečine v križu. Diski se namreč s starostjo obrabijo in zato lahko pride do bolečin in togosti. Disk je medvretenčna ploščica, ki je “vstavljena” med dvema vretencema. Omogoča gibanje in deluje kot blažilec za pritiske in obremenitve na hrbtenico.

2. Prekomerna telesna teža

Bolečine v križu so pogostejše in skoraj neizogibne pri prekomerni telesni teži, saj odvečna teža povzroča prekomerno povečan pritisk na sklepe in medvretenčne ploščice.

3. Pomanjkanje fizične aktivnosti

Oslabljene mišice nikakor ne morejo podpirati hrbtenice in ji zagotavljati stabilizacije. Ker so vse strukture ohlapne, se premiki (npr. hernija diska) in patološke spremembe hitreje zgodijo.

4. Slab življenjski slog

Posamezniki, ki prekomerno uživajo alkohol, kadijo in nimajo urejene prehrane, imajo tveganje za bolečine v križu znatno povečano.

5. Poklic

Poklici in dejavnosti, pri katerih je potrebno dvigovati težke predmete, lahko zaradi nepravilnega dviga povzročijo nenadne bolečine v križu. Druga skrajnost izbire poklica pa je sedeče delo, pri katerem je lahko le en konstanten položaj ključen za ostro bolečino v spodnjem delu hrbtenice.

6. Skolioza

Hude bolečine v križu so lahko posledica skolioze. Pri skoliozi pride do sprememb v poravnavi hrbtenice, saj gre za stransko ukrivljenost hrbtenice z rotacijo vretenc. Kar meri več kot 10 stopinj v ukrivljenosti, se šteje pod potrjeno diagnozo skolioza.

7. Druge stiske

Bolečine v križu lahko nastopijo tudi zaradi depresije, tesnobe in drugih psihosomatskih motenj.

Kakšni so simptomi pri bolečinah v križu?

Simptomi se lahko pojavijo postopoma in v intervalih, torej so prisotni za neko obdobje in kasneje izzvenijo. A v nekaterih primerih so lahko konstantno prisotni. Včasih se bolečine lahko pojavijo že po določenem gibu (npr. predklon).

Zelo značilen simptom in eden prvih pojavnih je togost hrbtenice, kar pomeni, da se premikanje oteži in težje pride do poravnave. Opazi se lahko zmanjšan obseg gibanja, že pri vstajanju iz sedečega v stoječi položaj, ki lahko traja dlje kot po navadi.

Mišice v spodnjem delu hrbta se po obremenitvi in pri hudih bolečinah lahko nenadzorovano krčijo. Mišični krči lahko povzročajo hude bolečine in otežijo ali onemogočijo optimalno stojo, hojo in gibanje.

Kaj povzroča bolečine v križu?

• Nateg mišic, kit ali vezi in drugih struktur je v predelu hrbtenice zelo pogost. Poškodujete se lahko, če dvigujete pretežke predmete in če dvigovanje ni pravilno izvedeno.
• Zlomi se pogosto zgodijo pri nesrečah ali drugih travmah.
• Protruzija diska je eden najpogostejših povzročiteljev bolečin v križu, saj pride do izbočenja diska oziroma medvretenčne ploščice, ki začne pritiskati na hrbtenjačo. S tega razloga se lahko pojavijo mravljinci v nogi. S starostjo se lahko diski sploščijo in tako slabše ščitijo hrbtenico.
• Različne oblike artritisa lahko zaradi vnetja povzročajo hude bolečine po celotni hrbtenici.
• Neaktivnost in s tem nezadostno okrepljene mišice. Ohlapne mišice ne nudijo zadostne stabilizacije.

Zakaj je hernija diska tako pogost pojav?

V nemalo primerih se hernija diska pojavi pri posameznikih, pri katerih se prvotno niso obravnavale bolečine v križu. Torej, kljub prisotnim bolečinam so pustili, da izzvenijo same. Zanemarjanje začetnih stanj pa namreč privede do hudih zapletov.

Disk, ki povezuje dve telesi vretenc, je zgrajen iz jedra in oboda. Do poškodbe diska pride zaradi preobremenitve hrbtenice. Disk je neožiljena struktura, kar pomeni, da je obnovitev izjemno počasna. Izbočen disk, kar se zgodi ravno pri herniji, začne pritiskati na hrbtenjačo in to povzroča bolečino.

Iz hrbtenjače izhajajo živci in že nekaj milimetrov izbočenosti diska je dovolj do popolnega izpada senzibilitete določenega dela telesa.

Zaradi slabe regeneracijske sposobnosti pride do degenerativnih sprememb in mikrotravm, ki se z leti kopičijo, zato je temelj preventive bolečinskih stanj aktivacija mišic. Največje obremenitve se dogajajo v ledvenem delu hrbtenice, ravno iz tega razloga so bolečine v križu na lestvici pogostosti na najvišjem rangu. Vadba za ojačitev globokih hrbteničnih mišic izboljša prehrano diskov in poskrbi za večjo stabilnost, da vse strukture ostajajo na mestu in služijo funkcionalnosti.

Išias, kot posledica bolečin v križu

Če pri bolečinah v križu občutite mravljinčenje in pekoč občutek v spodnjih udih (pogosto v enem), je to znak za začetek priščipnjenega živca v hrbtenjači. Ta živec poteka po spodnjih udih in zato se bolečina razširi v ta predel. Najpogostejši vzrok išiasa je hernija diska.

Ker hrbtenica potrebuje konstantno gibanje, da jo krepimo in raztezamo, je to edina rešitev, da preprečimo nastanek tovrstnih težav.

Kako diagnosticiramo bolečine v križu?

Povsem jasno je, da vzroki za nastanek bolečin niso odvisni le od fizičnega izvora, pač pa so tudi s psihičnega stališča (stres). Aktivnost za odpravo težav se seveda smiselno prilagodi težavam, nikakor pa se aktivnost ne izključi, kajti ravno šibke hrbtne mišice predstavljajo razlog izvora bolečin. Optimalna fizična aktivnost je dobra preventiva kakršnih koli težav, kajti aktivacija mišic skozi strukturiran plan (npr. stabilizacijska vadba) vodi do zdrave mere hitre sposobnosti krčenja mišic. Z aktivnostjo vzdržujemo prožnost, elastičnost in agilnost mišic.

Hrbtenica je naš steber, ki poteka od baze lobanje do medenice. Sestavljena je iz 33 vretenc, ki so med seboj povezana z medvretenčnimi ploščicami oziroma diski in sklepi. Diski na hrbtenico delujejo kot blažilci sil, ki jih vretenca prenesejo med obremenitvijo (npr. dvig težkega predmeta). Na voljo imamo diagnostične preiskave, ki pomagajo ugotoviti mesto izvora bolečine.

Diagnostične preiskave so:

• rentgentsko slikanje,
• magnetna resonanca,
• računalniška tomografija – CT,
• elektromiografija.

Kako odpraviti bolečine v križu?

Mirovanje ni vedno optimalna odločitev.

Človek, evolucijsko gledano, je bil ustvarjen, da se giblje. Najboljša preventiva pred bolečinami v križu je redna fizična aktivnost. Ob vztrajnih bolečinah se je potrebno posvetovati s strokovnjakom, da se določi diagnoza in nadaljnje zdravljenje. Potek rehabilitacije se določi s fizioterapevtsko oceno. Z različnimi tarčnimi vajami se zagotovi ponovna vrnitev nemotenega gibanja brez bolečin.

Ali je fizioterapija rešitev?

Vsem bolečinskim stanjem, ki izvirajo iz hrbtenice, je skupno eno, in t.j. korekcijsko-stabilizacijska vadba. Predstavljamo vam nekaj primerov, ki jih lahko izvajate kar v udobju vašega doma:

1. Krepilna vaja (Začetni položaj je na trebuhu. Izvedba: dvig telesa na podlahti in stopala ob vzravnani hrbtenici.)
2. Krepilna vaja (Začetni položaj je na trebuhu z rokami pod glavo. Izvedba: dvig prsnega koša z rokami od podlage.)
3. Krepilna vaja (Začetni položaj je na trebuhu z rokami pod glavo. Izvedba: izmeničen dvig spodnjega uda v zrak s hkratnim stiskom zadnjice in hrbteničnih mišic.)

Vsak položaj zadržite vsaj 15 sekund s ponovitvijo vsaj 3-krat.

Za uspešnejše rezultate je nadzorovana vadba pod vodstvom fizioterapevta ključ. S fizioterapijo okrepite mišice, da te bolje podpirajo hrbtenico, vi pa izboljšate gibljivost ter se tako izognete novi poškodbi.

Preventiva

Bolečine v križu, ki so posledica bolezni ali strukturnih težav, je težko povsem preprečiti. Lahko pa se izognete vsem ostalim dejavnikom, ki jih odpravite na način, da ostajate fizično aktivni.

Da zmanjšate tveganje za nastanek bolečin, vzdržujte optimalno telesno težo, okrepite mišice trupa s poudarkom na globoke mišice hrbtenice, predvsem pa težke predmete dvigujte na pravilen način.

Kako izvesti pravilen dvig težkega predmeta?

Pomembno je, da predmet dvignete z močjo nog in ne hrbta. Med dvigom ne zvijajte trupa, ampak ohranite vzravnano hrbtenico. Imejte zadosten razkorak (v širini ramen), izvedite pravilen počep in se skupaj s predmetom iztegnite v vzravnan položaj.

Da bi pa izvedba vaj bila pravilna, jo je najbolje izvajati pod nadzorom fizioterapevta. Fizioterapija na domu je rešitev za kakovostno opravljeno obravnavo. Fizioterapevt pride na dom in vam sestavi individualno vadbo, ki je osnovana na krepitvi globokih mišic trupa.

Odpravite bolečine za vedno in nas pokličite, mi pa vas obiščemo kar na vašem domačem naslovu.

Viri

Cleveland Clinic. 2021. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/7936-lower-back-pain.

WebMD. 2022. Slideshow: A Visual Guide to Low Back Pain. https://www.webmd.com/back-pain/ss/slideshow-low-back-pain-overview.

Osteoporoza, ki velja za eno najpogostejših bolezni pri posameznikih, starejših od 50 let, se pojavi zaradi nizke kostne gostote. Gre za propadanje kostnega tkiva in zmanjšanje moči v kosteh. Posledica zmanjšane gostote so predvsem nepričakovani zlomi kosti, ki omejujejo kakovost življenja.

Osteoporoza je velik javnozdravstveni problem in s staranjem prebivalstva se pojavnost stopnjuje. Pogostejša je pri ženskah. Bolezen se najpogosteje odkrije šele ob prvih zlomih, saj predhodno ni vidnih simptomov ali bolečin. Najpogostejši so zlomi kolka, zapestja in zlomi v področju hrbtenice.

V nadaljevanju vam bomo predstavili ukrepe, s katerimi lahko preprečite nastanek osteoporoze in upočasnite hitrost izgube kostne mase.

Zgradba kosti

Kost mora za dober namen funkcionalnosti telesa nujno biti trda in prožna, kar dosežemo s prisotnostjo organskih (kolagen) in anorganskih (kalcij, magnezij) snovi v kosteh. Kost se nenehno obnavlja, saj je zgrajena iz več struktur. Kompaktno tkivo, ki je trdnejše, obdaja zunanji del kosti, medtem ko spongiozna kostnina sestavlja notranji del kosti. Osnovna gradbena enota kompaktnega tkiva je osteon. Vse votlinice v kosteh zapolnjuje kostni mozeg. Pokostnica, občutljiva vezivna ovojnica, obdaja zunanjo površino kosti in vsebuje mnogo čutilnih telesc. Pomembna je za rast in obnovo kosti. Prav tako se pa vezivna ovojnica, t.i. endost, nahaja na notranji površini kosti in skrbi za rast ter obnovo kosti z notranje strani.

Dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze

• Hormonsko neravnovesje in menopavza,
• uporaba nekaterih zdravil (glukokortikoidi),
• kajenje,
• nizka telesna aktivnost,
• nizki vnos kalcija in vitamina D,
• družinska anamneza s preteklimi stanji osteoporoze,
• starost,
• premajhna telesna teža.

Osteoporoza se znatno poveča pri posameznikih, ki imajo naslednje zdravstvene probleme:

• celiakija,
• vnetna črevesna bolezen,
• bolezen ledvic ali jeter,
• rakava obolenja,
• multipli mielom (kostni tumor),
• revmatoidni artritis.

Kljub temu da se nekaterih dejavnikov tveganja ne da spremeniti (npr. starost), je vseeno pomembno, da upoštevamo ostale pristope, ki so obvladljivi in s pomočjo multidisciplinarnega tima zdravstvenih delavcev možno ozdravljivi.

Nadzor nad dejavniki tveganja lahko vzpostavimo ob discipliniranem življenjskem stilu, a zavedati se moramo, da osteoporoza ne nastane čez noč, tako kot se zdravljenje ne odvije čez noč. Dober plan zahteva prilagoditev življenjskega stila.

1. Prehrana: Večja verjetnost za razvoj osteoporoze nastane, če v prehrani manjka hrana, bogata s kalcijem in vitaminom D. Prehranska dopolnila obogatijo prehrano.
2. Aktivnost: Fizična aktivnost pomembno vpliva na stanje osteoporoze. Z redno telesno vadbo ohranjamo mišično maso, kostno gostoto in prožnost ter elastičnost mišic, ligamentov in drugih struktur.
3. Kajenje in alkohol: Ob prenehanju kajenja in prekomernega uživanja alkohola se zmanjša možnost za nastanek osteoporoze.

Kaj povzroča osteoporozo?

Notranjost kosti je videti kot goba in to območje imenujemo trabekularna kost. Zunanja lupina, ki obdaja trabekularni del, se imenuje kortikalni del. Pri osteoporozi pride do lukenj v notranjem območju – trabekularnem delu. Ta predel že ima luknje, a pri stanju osteoporoze se le-te še povečajo in postanejo številčnejše, kar oslabi notranjost kosti. Proces “redčenja” kostnine je dolgotrajen proces, ki lahko poteka neopazno, torej brez simptomov, vse dokler se ne začnejo prvi spontani zlomi kosti. Šibke kosti so nezmožne podpirati telo in ščititi vitalne organe.

Kosti se skozi vse življenje obnavljajo. V roku desetih let se tako obnovijo vse kosti v telesu in to imenujemo remodelacija kostnine. Pri remodelaciji sodelujeta dve vrsti celic: osteoblasti in osteoklasti.

Osteoblasti kosti gradijo, osteoklasti kosti razgrajujejo.

V fazi remodelacije se tvorijo snovi, ki pri posamezniku skrbijo za to, da obe vrsti celic uspešno opravljata svojo nalogo. Pri tem ne pride do izgube kostne mase ali do prekomernega tvorjenja kostne mase.

V dobi rasti se kost tvori hitreje, kot razgrajuje. Nekje do 30. leta starosti zgradimo maksimalno kostno gostoto. Po 35. letu ta postopno začne slabiti. Ob osteoporozi pride do izgube kostne mase hitreje.

Simptomi

Ker se simptomi po navadi ne pojavijo, pravimo, da je osteoporoza tudi tiha bolezen. A kljub temu je potrebno paziti na naslednje:

• nižja telesna višina,
• sprememba telesne drže,
• zadihanost (zaradi stisnjenih diskov, ki pritiskajo na pljuča),
• zlomi kosti,
• bolečina v spodnjem delu hrbta.

Osteoporoza in diagnosticiranje

Za določitev prisotnosti osteoporoze je potrebno izmeriti mineralno kostno gostoto. Postopek imenujemo denzitometrija. Ugotovi se trdnost kosti v področju hrbtenice, kolka in zapestja. Običajno rentgentsko slikanje pokaže osteoporozo šele, ko je bolezen že zelo napredovala.

Zdravljenje in preventiva

Brez pravega pristopa zdravljenja se osteoporoza slabša in bolezen linearno napreduje. Glavni cilj zdravljenja je krepitev mišic, kosti in sklepov.

Večina študij kaže, da nadomeščanje vitamina D in kalcija zmanjšuje tveganje zlomov, zato je nadomeščanje ob raznoliki prehrani ključno.

Za vzdrževanje zdravih in močnih kosti je potrebna bogata prehrana skozi celo življenje.

Pri jemanju kalcija v obliki prehranskega dopolnila je dobro vedeti, da se več kot 500 mg kalcija ne bo absorbiralo, zato je dobro prehransko dopolnilo jemati v več odmerkih preko dneva.

Če se že soočate z osteoporozo, je pomembno, da nadaljujete z  zdravim življenjskim slogom ali pa ga vzpostavite čim prej. To vključuje torej telesno aktivnost, raznovrstno prehrano, izogibanje prekomernim količinam kofeina in alkohola, izogibanje kajenju.

Uživanje prehrane, bogate s kalcijem, je ključno, a za optimalno delovanje je potrebno uživati tudi vitamin D, ki pomaga pri absorpciji kalcija. K temu dodajamo še uživanje beljakovin, magnezija, vitamina K in cinka.

Seveda pa zdrava prehrana ni edina rešitev, ki pripomore k lajšanju osteoporoze ali zdravljenju le-te.

Fizična aktivnost, ki vključuje aerobno in anaerobno obliko, je dobra preventiva za osteoporozo in nasploh boljše življenje. Z vadbo kosti postajajo močnejše in upočasni se njihova izguba. Vadba kostem koristi, ne glede na to, kdaj z njo začnete. Največ koristi od vadbe boste imeli, če boste redno vadili že preventivno in z vadbo nadaljevali vse življenje.

Vadba za moč (anaerobni tip vadbe) pomaga krepiti mišice in kosti, povečamo pa tudi prožnost mišic.

Dolgotrajna vadba, kot sta recimo hoja in tek (aerobni tip vadbe), pa krepi srčno-žilni in dihalni sistem.

Kombinacija obeh je najboljša naložba za telesno funkcionalno delovanje.

Osteoporoza in preventiva pred padci

Poznamo dva načina osteoporotičnih zlomov, in sicer vretenčne in nevretenčne. Slednji so zaradi pridruženih zapletov še dodatno obremenjujoči. Vretenčni osteoporotični zlomi povzročajo značilno grbo in zmanjšano telesno višino. Nevretenčni osteoporotični zlomi pa se pojavijo na primer v predelu zapestja, kjer je rehabilitacija dolgotrajnejša zaradi same strukture kosti in majhnih mišic, ki se pripenjajo na kosti.

Da se izognemo osteoporotičnim zlomom, je pomembno, da se na tleh v domačem okolju ne spotikamo ob nepomembne reči, ki povečajo možnost za spontane padce. Prav tako je ključno, da se ne uporablja čistil za tla, ki povzročajo spolzkost tal. Na stopniščih je optimalno imeti ograje, v kopalnici pa oprijemalne palice. Tudi preproge so lahko faktor za povečanje možnosti padcev zaradi spontanih zdrsov.

Na splošno je pomembno, da se okolje prilagodi do te mere, da se kvaliteta življenja dvigne v optimalo.

Kdaj se obrniti na nas?

V podjetju FizioGib skrbimo za individualen pristop k posamezniku, kar uspešno dosegamo s fizioterapijo na domu, ko imamo v obravnavi le enega pacienta naenkrat. Pri osteoporozi je še toliko pomembneje, da se za plan zdravljenja odločimo v domačem okolju, saj s tem razbremenimo telo tveganja za morebitne dodatne padce.

Z brezplačnim prvim pogovorom vam bomo predstavili smernice za vaše težave. Pokličite nas na kontaktno telefonsko številko, napišite e-mail ali izpolnite obrazec povpraševanja na naši spletni strani in pomagali vam bomo do boljše kvalitete življenja z učinkovitimi pristopi zdravljenja.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Nanci E. Lane. 2006. Epidemiology, etiology, and diagnosis of osteoporosis. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16448873/.

Cleveland Clinic. 2020. Osteoporosis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/4443-osteoporosis.

Debra Stang. 2019. What Do You Want to Know About Osteoporosis? https://www.healthline.com/health/osteoporosis.

Mayo Clinic. 2021. Osteoporosis. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/osteoporosis/symptoms-causes/syc-20351968.