Bolečine v kolenu so pogosta težava, ki doleti ljudi vseh starosti. Lahko so posledica poškodbe, okužb in drugih bolezenskih stanj.

Pri mnogih bolečinah v kolenu, ki niso tako intenzivne, si lahko pomagamo sami, npr. z RICE pristopom. V primerih večjih poškodb in intenzivnejših bolečin pa pride v poštev predvsem fizioterapija in uporaba pripomočkov (npr. opornica). V nekaterih primerih je morda celo potrebno opraviti kirurški poseg. V nadaljevanju preberite o pristopih zdravljenja bolečin v kolenu.

Bolečine v kolenu in oteklina

Anatomija kolena

Koleno je, po anatomiji gledano, zelo kompleksno sestavljena struktura. Sestavljeno je iz tibiofemoralnega sklepa, ki je zgrajen iz tibie (golenice) in femurja (stegnenice) ter iz patelofemoralnega sklepa, ki je sestavljen iz patelle (pogačice) in femurja (stegnenice).

Anatomija kolenskega sklepa

Glavno gibanje, ki se dogaja v področju kolena, je fleksija (upognitev) kolena med 120 in 150 stopinj ter ekstenzija (iztegnitev) med 5 in 10 stopinj. Koleno mora s temi dovoljenimi gibanji omogočati zadosten nadzor v različnih pogojih obremenitve in popolno stabilnost.

Ker so v kolenskem sklepu neskladne sklepne površine, je za ta namen med golenico in stegnenico vložen meniskus. Meniskusa imamo v tem predelu dva, in sicer levi in desni. Meniskusa imata funkcijo blaženja pritiskov, ki nastanejo med gibanjem v kolenskem sklepu.

Ligamenti

Dobro podporo kolenu pa dajejo primarno ligamenti in kot sekundarno mišice. Mišice služijo kot stabilizator, a ligamenti in mišice skupaj delujejo skladno pri funkcionalnosti kolena. Ligamenti so strukture, ki povezujejo dve kosti skupaj in na ta način zagotavljajo oporo sklepom. V področju kolena imamo štiri glavne ligamente, in sicer:

  • sprednja križna vez (ACL – anterior cruciate ligament),
  • zadnja križna vez (PCL – posterior cruciate ligament),
  • medialna kolateralna vez (MCL – medial collateral ligament),
  • lateralna kolateralna vez (LCL – lateral collateral ligament).

Ker sprednja križna vez (ACL) nudi kar 85 % stabilizacijo pri določenih premikih kolena, je tudi najpogosteje poškodovan ligament izmed zgoraj naštetih.

Sklepi

Sklepi v kolenu služijo dvojnemu namenu. Omogočajo kostem sinhrono gibanje in prenašajo obremenitve, ki so povzročene z gibanjem kolena. Koleno je sposobno prenesti ogromne sile v običajnih fazah gibanja zaradi interakcije stegnenice, golenice in pogačice.

Simptomi

Lokacija in jakost bolečine v kolenu se lahko razlikujeta glede na vzrok težave. Znaki in simptomi, ki včasih spremljajo bolečine v kolenu:

  • otekanje in togost,
  • rdečica in povišana temperatura v predelu poškodbe,
  • šibkost in nestabilnost,
  • pokanje v kolenu,
  • zmanjšan obseg gibljivosti.

Pogoste poškodbe v kolenskem sklepu

Poškodbe v kolenskem sklepu

Koleno je po statistiki največkrat poškodovan predel telesa, in sicer predvsem pri športnih aktivnostih ali pri padcih. Bolečina in otekanje, težave pri prenašanju teže in motnje ravnotežja so najpogostejši simptomi poškodb kolena. 

Zvini in nategi

Zvini in nategi se dogajajo v področju vezi, najpogosteje sprednje križne vezi (ACL) in medialne kolateralne vezi (MCL). Te poškodbe se običajno zgodijo pri športih (nogomet, košarka), saj pride do zasuka kolena v nenadzorovanem in hitrem času. Lahko se zasliši pok, ki mu sledi oteklina. Simptom, ne le pri zvinu in nategu, je tudi bolečina pri hoji zaradi občutljivosti in otekline.

Raztrganina meniskusa

Do raztrganine meniskusa najpogosteje pride pri športih, ki zajemajo večje nenadne in sunkovite gibe. Kljub temu da lahko običajna obraba oslabi meniskus zaradi staranja, je ključno za krepitev teh struktur konstantno nadzorovano gibanje in progresivno stopnjevanje za rast mišične moči.

Sunkoviti gibi in poškodbe v kolenskem sklepu

Simptomi raztrganine običajno zajemajo oteklino, togost sklepa, zmanjšan obseg gibanja in visoko stopnjo bolečine v kolenu.

Zlom

Zlom, ki je zelo visoko pojavna posledica športne poškodbe, zajema najdaljši čas rehabilitacije.

Tekaško koleno

Preobremenitev kolena lahko vodi v t.i. tekaško koleno, ki je značilno za profesionalne kolesarje in tekače. Bolečine v kolenu se začnejo pojavljati postopoma, prenašajo pa se v stegno in področje goleni. Bolečine se stopnjujejo z aktivnostjo, zato je počitek primarna rešitev za to težavo.

Bolečine v kolenu in testi za določitev vzroka

Fizični pregled se opravi pri zdravniku s pregledom mesta bolečine v kolenu in iskanjem otekline ali nenormalnega gibanja kolena. Na podlagi tega se zberejo informacije o morebitnih vzrokih za poškodbo in obremenitev kolena.

Prva ocena se izvede lahko kar preko brezplačnega telefonskega pogovora, pri katerem nam zaupate bolečine v kolenu, obdobje trajanja, vzrok, simptome itn. Prosili vas bomo tudi, da svojo bolečino ocenite od 1 do 10, nato sledijo nadaljnje ocene in testi, ki jih izvedemo kar v udobju vašega doma. Ne le pri bolečinah v kolenu, ki so nepojasnjenega vzroka, ampak tudi pri znanih vzrokih začnemo s palpacijo (tipanjem) različnih struktur v področju kolena. Nadaljujemo z meritvami obsegov gibanja. Opravimo meritve mišične moči, meritve ravnotežja, meritve obsega otekline in klinične teste.

Klinični testi, ki jih fizioterapevti lahko opravimo v kolenskem sklepu:

  • Lachmanov test (vlek golenice naprej – zazna raztrganino sprednje križne vezi (ACL)),
  • rotacija sklepa (asistirano vrtenje – zazna omejenost gibanja in raztrganino sprednje križne vezi (ACL)),
  • anteriorni predalčni test (pokrčeno koleno s potiskom naprej in nazaj – potisk naprej: zazna poškodbo sprednje križne vezi (ACL), pomik nazaj: zazna poškodbo zadnje križne vezi (PCL) .

Zdravljenje in rehabilitacija

Vse poškodbe kolena je potrebno diagnosticirati pod nadzorom zdravnika. Osnovno in najhitreje dostopno zdravljenje vključuje RICE pristop.

R (REST – počitek),

I (ICE – led),

C (COMPRESSION – kompresija),

E (ELEVATION – dvig poškodovanega uda).

Zgoraj omenjeni temeljni postopki se morajo izvesti takoj po poškodbi. S tem omilimo bolečine v kolenu, zatekanje in vplivamo na hitrost celjenja. Počitek je temelj za zaščito poškodovanih mišic, kit, ligamentov in ostalih struktur. Led oziroma krioterapija je postopek, ki zmanjša reakcijo tkiva. Kompresija se izvaja istočasno s hlajenjem na način, da s kompresijsko obvezo obvežemo led na poškodovan predel. Elevacija oziroma dvig pa predstavlja dvig poškodovanega uda nad nivo srca, saj se tako vzdržuje venski obtok in izboljša se limfna drenaža.

A v obdobju prvih 48 ur po manjši poškodbi je pomembno, da se začne izvajati vaje za krepitev in raztezanje. To se izvaja v primeru, ko bolečine v kolenu niso prisotne.

Fizioterapija pri bolečinah v kolenu

Brez pravilne rehabilitacije lahko imate težave s poškodovanim kolenom dlje, kot je pričakovano. Cilj samega zdravljenja v sklopu fizioterapije je ponovno vzpostaviti stabilnost, moč in gibljivost.

Fizioterapevti prilagodimo načrt rehabilitacije za vsakega posameznika glede na nastalo poškodbo. Fizioterapevti sestavimo program vadbe, ki vam bo pomagal, da se čim hitreje vrnete na optimalo in v normalno funkcionalnost telesa.

Fizioterapija pri bolečinah v kolenu

Različne tehnike, ki pridejo v poštev pri obravnavi kolena, so tudi manualne tehnike. Z nežnimi premiki izvajamo gibe mišic in sklepov. Te tehnike pomagajo obnoviti in izboljšati gibanje. Med izvajanjem lahko nudimo nežen upor, da izboljšamo splošno moč.

Za izboljšanje splošne moči pa prakticiramo tudi krepitev mišic z vajami za moč. Za bolečine v kolenu so pomembne predvsem vaje za krepitev jedra (center telesa) in spodnjega dela telesa. Vaje se lahko začnejo izvajati leže, s pripomočki (uteži, elastični trakovi),  kasneje in postopoma pa napredujemo v stoječo fazo, ko osvojimo popolno stabilnost kolena. Ključne so tudi vaje za izboljšanje ravnotežja in koordinacije (usklajenosti gibanja).

Sestavimo vam individualen plan vadbe, ki ga s spremljanjem vodimo in prilagajamo.

Kljub temu da so vaje glavno orodje za zdravljenje in rehabilitacijo bolečin v kolenu, v poštev pridejo še:

  • ultrazvok,
  • elektro stimulacija,
  • kineziološki trakovi,
  • krioterapija,
  • masaža mehkih tkiv,
  • mobilizacija kolenskega sklepa.

Preventiva pred poškodbami kolena

Z naslednjimi nasveti lahko preprečimo pogoste poškodbe kolena:

  • Pred športno aktivnostjo in po njej se ogrejte z raztezanjem.
  • Mišice nog ohranjajte močne že samo z uporabo stopnic, vožnjo s kolesom in predvsem vadbo z utežmi.
  • Zamenjajte obrabljene čevlje. Izberite takšne, ki se pravilno prilegajo vašemu stopalu.
  • Vzdržujte optimalno telesno težo, da se izognete nepotrebnim pritiskom na koleno.
  • Pri športih, pri katerih se kolena lahko hitro poškodujejo, uporabljajte ščitnike (npr. odbojka).

Ohranjanje močnih mišic in drugih struktur preprečuje poškodbe in ohranja zdrava kolena skozi celotno življenje.

Če se soočate z bolečinami v kolenu, nas pokličite za brezplačni telefonski pogovor in svetovali vam bomo nadaljnje pristope do izboljšanja trenutnih bolečin. Fizioterapevti pridemo v udobje vašega doma, kjer izvajamo kvalitetno obravnavo vse do doseženih ciljev.

Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Abdulhasan, Jaward F. in Michael J. Grey. 2017. Anatomy and Physiology of Knee Stability. https://www.mdpi.com/2411-5142/2/4/34.

Hassebrock, Jeffrey D, Matthew T Gulbrandsen, Walker L Asprey, justin L Makovicka in Anikar Chhabra. 2020. Knee Ligament Anatomy and Biomechanics. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32740458/.

Kathleen Davis. 2017. How to prevent and treat knee injuries. https://www.medicalnewstoday.com/articles/299204.

Mayo Clinic. 2013. Knee pain. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/knee-pain/symptoms-causes/syc-20350849.