Osteoporoza, ki velja za eno najpogostejših bolezni pri posameznikih, starejših od 50 let, se pojavi zaradi nizke kostne gostote. Gre za propadanje kostnega tkiva in zmanjšanje moči v kosteh. Posledica zmanjšane gostote so predvsem nepričakovani zlomi kosti, ki omejujejo kakovost življenja.
Osteoporoza je velik javnozdravstveni problem in s staranjem prebivalstva se pojavnost stopnjuje. Pogostejša je pri ženskah. Bolezen se najpogosteje odkrije šele ob prvih zlomih, saj predhodno ni vidnih simptomov ali bolečin. Najpogostejši so zlomi kolka, zapestja in zlomi v področju hrbtenice.
V nadaljevanju vam bomo predstavili ukrepe, s katerimi lahko preprečite nastanek osteoporoze in upočasnite hitrost izgube kostne mase.
Zgradba kosti
Kost mora za dober namen funkcionalnosti telesa nujno biti trda in prožna, kar dosežemo s prisotnostjo organskih (kolagen) in anorganskih (kalcij, magnezij) snovi v kosteh. Kost se nenehno obnavlja, saj je zgrajena iz več struktur. Kompaktno tkivo, ki je trdnejše, obdaja zunanji del kosti, medtem ko spongiozna kostnina sestavlja notranji del kosti. Osnovna gradbena enota kompaktnega tkiva je osteon. Vse votlinice v kosteh zapolnjuje kostni mozeg. Pokostnica, občutljiva vezivna ovojnica, obdaja zunanjo površino kosti in vsebuje mnogo čutilnih telesc. Pomembna je za rast in obnovo kosti. Prav tako se pa vezivna ovojnica, t.i. endost, nahaja na notranji površini kosti in skrbi za rast ter obnovo kosti z notranje strani.
Dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze
- Hormonsko neravnovesje in menopavza,
- uporaba nekaterih zdravil (glukokortikoidi),
- kajenje,
- nizka telesna aktivnost,
- nizki vnos kalcija in vitamina D,
- družinska anamneza s preteklimi stanji osteoporoze,
- starost,
- premajhna telesna teža.
Osteoporoza se znatno poveča pri posameznikih, ki imajo naslednje zdravstvene probleme:
- celiakija,
- vnetna črevesna bolezen,
- bolezen ledvic ali jeter,
- rakava obolenja,
- multipli mielom (kostni tumor),
- revmatoidni artritis.
Kljub temu da se nekaterih dejavnikov tveganja ne da spremeniti (npr. starost), je vseeno pomembno, da upoštevamo ostale pristope, ki so obvladljivi in s pomočjo multidisciplinarnega tima zdravstvenih delavcev možno ozdravljivi.
Nadzor nad dejavniki tveganja lahko vzpostavimo ob discipliniranem življenjskem stilu, a zavedati se moramo, da osteoporoza ne nastane čez noč, tako kot se zdravljenje ne odvije čez noč. Dober plan zahteva prilagoditev življenjskega stila.
- Prehrana: Večja verjetnost za razvoj osteoporoze nastane, če v prehrani manjka hrana, bogata s kalcijem in vitaminom D. Prehranska dopolnila obogatijo prehrano.
- Aktivnost: Fizična aktivnost pomembno vpliva na stanje osteoporoze. Z redno telesno vadbo ohranjamo mišično maso, kostno gostoto in prožnost ter elastičnost mišic, ligamentov in drugih struktur.
- Kajenje in alkohol: Ob prenehanju kajenja in prekomernega uživanja alkohola se zmanjša možnost za nastanek osteoporoze.
Kaj povzroča osteoporozo?
Notranjost kosti je videti kot goba in to območje imenujemo trabekularna kost. Zunanja lupina, ki obdaja trabekularni del, se imenuje kortikalni del. Pri osteoporozi pride do lukenj v notranjem območju – trabekularnem delu. Ta predel že ima luknje, a pri stanju osteoporoze se le-te še povečajo in postanejo številčnejše, kar oslabi notranjost kosti. Proces “redčenja” kostnine je dolgotrajen proces, ki lahko poteka neopazno, torej brez simptomov, vse dokler se ne začnejo prvi spontani zlomi kosti. Šibke kosti so nezmožne podpirati telo in ščititi vitalne organe.
Kosti se skozi vse življenje obnavljajo. V roku desetih let se tako obnovijo vse kosti v telesu in to imenujemo remodelacija kostnine. Pri remodelaciji sodelujeta dve vrsti celic: osteoblasti in osteoklasti.
Osteoblasti kosti gradijo, osteoklasti kosti razgrajujejo.
V fazi remodelacije se tvorijo snovi, ki pri posamezniku skrbijo za to, da obe vrsti celic uspešno opravljata svojo nalogo. Pri tem ne pride do izgube kostne mase ali do prekomernega tvorjenja kostne mase.
V dobi rasti se kost tvori hitreje, kot razgrajuje. Nekje do 30. leta starosti zgradimo maksimalno kostno gostoto. Po 35. letu ta postopno začne slabiti. Ob osteoporozi pride do izgube kostne mase hitreje.
Simptomi
Ker se simptomi po navadi ne pojavijo, pravimo, da je osteoporoza tudi tiha bolezen. A kljub temu je potrebno paziti na naslednje:
- nižja telesna višina,
- sprememba telesne drže,
- zadihanost (zaradi stisnjenih diskov, ki pritiskajo na pljuča),
- zlomi kosti,
- bolečina v spodnjem delu hrbta.
Osteoporoza in diagnosticiranje
Za določitev prisotnosti osteoporoze je potrebno izmeriti mineralno kostno gostoto. Postopek imenujemo denzitometrija. Ugotovi se trdnost kosti v področju hrbtenice, kolka in zapestja. Običajno rentgentsko slikanje pokaže osteoporozo šele, ko je bolezen že zelo napredovala.
Zdravljenje in preventiva
Brez pravega pristopa zdravljenja se osteoporoza slabša in bolezen linearno napreduje. Glavni cilj zdravljenja je krepitev mišic, kosti in sklepov.
Večina študij kaže, da nadomeščanje vitamina D in kalcija zmanjšuje tveganje zlomov, zato je nadomeščanje ob raznoliki prehrani ključno.
Za vzdrževanje zdravih in močnih kosti je potrebna bogata prehrana skozi celo življenje.
Pri jemanju kalcija v obliki prehranskega dopolnila je dobro vedeti, da se več kot 500 mg kalcija ne bo absorbiralo, zato je dobro prehransko dopolnilo jemati v več odmerkih preko dneva.
Če se že soočate z osteoporozo, je pomembno, da nadaljujete z zdravim življenjskim slogom ali pa ga vzpostavite čim prej. To vključuje torej telesno aktivnost, raznovrstno prehrano, izogibanje prekomernim količinam kofeina in alkohola, izogibanje kajenju.
Uživanje prehrane, bogate s kalcijem, je ključno, a za optimalno delovanje je potrebno uživati tudi vitamin D, ki pomaga pri absorpciji kalcija. K temu dodajamo še uživanje beljakovin, magnezija, vitamina K in cinka.
Seveda pa zdrava prehrana ni edina rešitev, ki pripomore k lajšanju osteoporoze ali zdravljenju le-te.
Fizična aktivnost, ki vključuje aerobno in anaerobno obliko, je dobra preventiva za osteoporozo in nasploh boljše življenje. Z vadbo kosti postajajo močnejše in upočasni se njihova izguba. Vadba kostem koristi, ne glede na to, kdaj z njo začnete. Največ koristi od vadbe boste imeli, če boste redno vadili že preventivno in z vadbo nadaljevali vse življenje.
Vadba za moč (anaerobni tip vadbe) pomaga krepiti mišice in kosti, povečamo pa tudi prožnost mišic.
Dolgotrajna vadba, kot sta recimo hoja in tek (aerobni tip vadbe), pa krepi srčno-žilni in dihalni sistem.
Kombinacija obeh je najboljša naložba za telesno funkcionalno delovanje.
Osteoporoza in preventiva pred padci
Poznamo dva načina osteoporotičnih zlomov, in sicer vretenčne in nevretenčne. Slednji so zaradi pridruženih zapletov še dodatno obremenjujoči. Vretenčni osteoporotični zlomi povzročajo značilno grbo in zmanjšano telesno višino. Nevretenčni osteoporotični zlomi pa se pojavijo na primer v predelu zapestja, kjer je rehabilitacija dolgotrajnejša zaradi same strukture kosti in majhnih mišic, ki se pripenjajo na kosti.
Da se izognemo osteoporotičnim zlomom, je pomembno, da se na tleh v domačem okolju ne spotikamo ob nepomembne reči, ki povečajo možnost za spontane padce. Prav tako je ključno, da se ne uporablja čistil za tla, ki povzročajo spolzkost tal. Na stopniščih je optimalno imeti ograje, v kopalnici pa oprijemalne palice. Tudi preproge so lahko faktor za povečanje možnosti padcev zaradi spontanih zdrsov.
Na splošno je pomembno, da se okolje prilagodi do te mere, da se kvaliteta življenja dvigne v optimalo.
Kdaj se obrniti na nas?
V podjetju FizioGib skrbimo za individualen pristop k posamezniku, kar uspešno dosegamo s fizioterapijo na domu, ko imamo v obravnavi le enega pacienta naenkrat. Pri osteoporozi je še toliko pomembneje, da se za plan zdravljenja odločimo v domačem okolju, saj s tem razbremenimo telo tveganja za morebitne dodatne padce.
Z brezplačnim prvim pogovorom vam bomo predstavili smernice za vaše težave. Pokličite nas na kontaktno telefonsko številko, napišite e-mail ali izpolnite obrazec povpraševanja na naši spletni strani in pomagali vam bomo do boljše kvalitete življenja z učinkovitimi pristopi zdravljenja.
Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič
Viri
Nanci E. Lane. 2006. Epidemiology, etiology, and diagnosis of osteoporosis. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16448873/.
Cleveland Clinic. 2020. Osteoporosis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/4443-osteoporosis.
Debra Stang. 2019. What Do You Want to Know About Osteoporosis? https://www.healthline.com/health/osteoporosis.
Mayo Clinic. 2021. Osteoporosis. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/osteoporosis/symptoms-causes/syc-20351968.
