Občutljivost in oteklina zaradi artritisa se pojavljata v področju enega ali več sklepov. Glavna simptoma artritisa sta bolečina in togost sklepov, ki se s starostjo običajno poslabšata. Statistično gledano sta najpogostejši vrsti artritisa osteoartritis in revmatoidni artritis.
Bolečine v sklepih lahko postajajo tako intenzivne, da začnejo omejevati funkcionalne sposobnosti posameznika in splošno kakovost življenja. Zaradi nezdravljenja se stanje artritisa lahko znatno poslabša. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako se znebiti artritisa za vedno!
Kakšna je funkcija sklepa?
Sklep predstavlja mesto, kjer se stikata dve ali več kosti. Sklepi držijo kosti na mestu in jim omogočajo, da se v okviru omejitev prosto gibljejo, a v stanju artritisa so te omejitve večje. Če želimo premakniti npr. roko, dajo naši možgani signal mišici, ki s sabo aktivira še kito, ki je pritrjena na določeno kost. Mišice imajo torej pomembno vlogo pri podpori sklepa.
Najpogostejši znaki in simptomi artritisa so povezani s sklepi, ti pa so:
-
bolečine,
-
togost,
-
otekanje,
-
rdečica,
-
zmanjšan obseg gibanja.
Bolečina zaradi artritisa je lahko konstantna ali pa se pojavlja v intervalih. Lahko se občuti le v enem predelu telesa ali pa zajame celo telo. Artritis se neizbežno kaže s simptomom togosti. Pri nekaterih oblikah artritisa je to prvi simptom, ki se pojavi takoj, ko se zbudimo. Otekanje pomeni, da koža, ki prekriva oboleli sklep, postane rdeča in boleča na otip.
Artritis je širok pojem in zajema več kot 100 različnih vrst. Najpogostejše vrste artritisa so:
-
osteoartritis,
-
revmatoidni artritis,
-
ankilozirajoči spondilitis,
-
juvenilni idiopatski artritis,
-
psoriatični artritis,
-
reaktivni artritis.
Osteoartritis povzroča propadanje hrustanca – trdega, spolzkega tkiva, ki prekriva konce kosti, kjer se pričenja sklep. Pri osteoartritisu pride do poškodb hrustanca zaradi obrabe. Hrustanec blaži konce kosti in omogoča gibanje v sklepu skoraj brez trenja, vendar lahko že dovolj poškodb povzroči drgnjenje kosti (kost ob kost), kar povzroča bolečine in omejeno gibanje. Do obrabe tako pride v več letih. Osteoartritis se lahko pospeši še s prisotnostjo okužb ali drugih bolezni. Vidne spremembe se dogajajo tudi v zgradbi kosti in v področju vezivnega tkiva. Če je hrustanec v sklepu močno poškodovan, lahko pride do vnetja in otekanja sklepne obloge.
Osteoartritis je bolj pogost pri ženskah od 45 let naprej. Najpogosteje se osteoartritis pojavi v predelu kolen, rok, kolkov in hrbtenice.
Revmatoidni artritis je bolezen, pri kateri imunski sistem napade sklepe in sklepno kapsulo. Sinovijska membrana oteče in se vname. Bolezenski proces lahko sčasoma uniči hrustanec in kosti v sklepu. Sklepna kapsula se lahko raztegne do te mere, da sklep izgubi svojo obliko.
Pogosto se revmatoidni artritis začne v malih sklepih rok in nog, lahko pa prizadene iste sklepe na obeh straneh telesa hkrati. Začne se lahko precej počasi in postopoma napreduje ali pa se že na začetku pojavi v zelo agresivni obliki.
Pojavnost revmatoidnega artritisa je večja pri ženskah kot pri moških, največ primerov pa se pojavi med 40. in 60. letom starosti.
Ankilozirajoči spondilitis je oblika artritisa, ki povzroča kronično vnetje hrbtenice. Vnameta se sakroiliakalna sklepa, ki se nahajata med dnom hrbtenice in medenice. To vnetje se imenuje sakroilitis, kar predstavlja eno prvih znakov ankilozirajočega spondilitisa. Vnetje se kasneje razširi na sklepe med vretenci, kar imenujemo spondilitis.
Mnogi posamezniki z ankilozirajočim spondilitisom tožijo o hudih, vztrajnih bolečinah in togosti v hrbtu in kolkih. A kljub resnim bolečinam nekateri vseeno izkusijo blage simptome, ki se pojavljajo in izginjajo v intervalih. Sčasoma se lahko vretenca združijo oziroma povežejo, da hrbtenica postane toga in manj gibljiva. To stanje imenujemo ankiloza.
Pojavnost ankilozirajočega spondilitisa je večja pri moških kot pri ženskah, in sicer v letih od 20 do 30 let.
Juvenilni artritis je najpogostejša vrsta artritisa, ki doleti otroke. Bolezen lahko prizadene sklepe v katerem koli delu telesa, in če je ne začnemo zdraviti pravočasno, ovira rast in razvoj.
Psoriatični artritis je značilen za ljudi vseh starosti, a najbolj se izrazi pri odraslih. 70 % posameznikov s psoriatičnim artritisom predhodno navaja diagnozo luskavice. Na koži se namreč pojavijo rdeči izpuščaji, podobni kožni luskavici. Znaki psoriatičnega artritisa so predvsem boleči in otečeni prsti, prizadetost hrbtenice in bolečine v določenih obsklepnih točkah (npr. peta, predeli pod pogačico).
Reaktivni artritis nastane po okužbi sečil, prebavil ali dihal. Vidni znaki se pojavijo kot vnetje sklepov v področju kolen in gležnjev. Možen je razvoj daktilitisa (klobasasti prsti).
Dejavniki tveganja za artritis:
- družinska anamneza (Nekatere vrste artritisa se pojavljajo v družini, zato je verjetnost za razvoj artritisa tudi pri potomcih.),
- starost (Tveganje za številne vrste artritisa se povečuje s starostjo.),
- spol (Ženske v primerjavi z moškimi so bolj dovzetne za artritis – predvsem revmatoidni.),
- stara poškodba sklepov (Stare, npr. športne poškodbe, so lahko faktor, da se kasneje v življenju lahko razvije artritis.),
- prekomerna telesna teža (Odvečni kilogrami obremenjujejo sklepe, zlasti kolena, kolke in hrbtenico.)
Zdravljenje artritisa
Če menite, da imate artritis, najprej obiščite svojega zdravnika, ki bo opravil pregled. Pregled vključuje:
-
oceno gibljivosti in obsega gibanja v sklepih,
-
preverjanje občutljivosti in otekanja sklepov,
-
ocenjevanje splošnega zdravstvenega stanja, da se ugotovi, ali simptome povzroča kaka druga bolezen.
Prehrana je le eden izmed ključnih faktorjev za zdravljenje in preprečevanje artritisa. Vnetje sklepov se namreč z vnosom procesirane hrane poslabša.
Fizioterapija kot najboljša metoda zdravljenja in odpravljanja artritisa
Različne vrste fizične aktivnosti na artritis vplivajo precej blagodejno, najpogosteje uporabljene so:
-
hidroterapija (plavanje, vadba v bazenu),
-
trening moči (vadba z utežmi),
-
Tai Chi.
Hidroterapija se izvaja torej v vodi v območju 32 do 36 stopinj Celzija.
Trening za moč je temeljna izbira vadbe za močne sklepe, mišice in kosti.
Tai Chi je oblika borilne veščine, ki med izvajanjem poudarja dihanje in miselno osredotočenost počasnih, neprekinjenih gibov in položajev.
S fizioterapijo dosežemo izboljšanje obsega gibljivosti, zmanjšano togost in rigidnost sklepov, lepšo koordinacijo (usklajenost gibanja) in boljše vzorce. Omenili smo, da je gibanje za zdravljenje artritisa temelj uspeha. Sklepom prijazne vadbe pa niso le Tai Chi, hidroterapija in trening za moč, pač pa tudi kolesarjenje, hoja z namenom povišanega srčnega utripa in plavanje ter vodna aerobika.
Med katerokoli vadbo lahko občutite nelagodje in bolečino. Ta občutek je normalen in se po končani vadbi čez nekaj minut povsem umiri. To ni znak, da škodujete! Vadba vam bo pomagala zmanjšati bolečino in obvladovati stanje artritisa.
Kljub temu da ste zmožni izvajati naporno vadbo, je pomembno, da pod nadzorom fizioterapevta izvajate specializirano vadbo, s katero ne pretiravate. Če imate med aktivnostjo ali po njej bolečine, ki ne pojenjajo, je obisk zdravnika nujen.
Ključno je, da začnete s postopno vadbo pod vodstvom fizioterapevta in postopno povečujete intenziteto ter agilnost (spretnost gibanja telesa).
Pomembno je zavedanje, da z vadbo želite sklepe razbremeniti, ne še bolj obremeniti. Prekomerna telesna teža lahko poveča obremenjenost sklepov, zato je zdrava prehrana pomemben kofaktor zdravljenja artritisa.
Ne glede na to, katera fizična aktivnost se izbere in se kontinuirano prakticira, je pomembno pravzaprav, da se vadba začne z ogrevanjem sklepov, nato se začnejo vaje za vzdržljivost, ravnotežje, koordinacijo (usklajenost gibanja telesa), sprostitev in obvladovanje stresa zaradi bolečin v sklepih.
Kako lahko preprečimo nastanek artritisa?
Sprememba rutine lahko drastično olajša življenje z artritisom. Če že imate katerokoli vrsto artritisa, si z naslednjimi smernicami lahko izboljšate kvaliteto življenja:
-
Izogibanje tobaku.
-
Izvajanje vadbe brez obremenitve na sklepe.
-
Ohranjanje optimalne telesne teže.
-
Zmanjšanje tveganja za poškodbe sklepov.
-
Topla oblačila predvsem v hladnem vremenu.
Ker za artritis ni prav posebnega zdravila, mora večina ljudi obvladovati artritis do konca življenja. Ena večjih napak, ki jo lahko naredite, je, da ostajate neaktivni. Če zaradi bolečin, ki jih doživljate ob artritisu, postanete popolnoma fizično neaktivni, se lahko soočite ne le z bolečinami v sklepih, ampak tudi z večjim tveganjem za raka, bolezni srca in ožilja ter druge resne zaplete.
Kdaj se odločiti za operacijo?
Odvisno od tipa artritisa, se temu primerno priporočajo tudi kirurški posegi. Za kirurški poseg se zdravnik odloči, ko je stanje tako hudo, da je to zadnja rešitev. Poznamo različne možnosti kirurških posegov:
– sinovektomija,
– celovita zamenjava sklepa,
– osteotomija.
Zanimivost
Nekatere študije poročajo o vplivu vremena na artritis. Nekateri ljudje namreč občutijo večje bolečine v sklepih pri hladnem vremenu. Hladno vreme lahko povzroči otrdelost sklepov in s tem se poveča boleč občutek pri obsegu gibov (lahko že samo dvig roke nad nivo srca).
Če se soočate s težavami, znaki in simptomi katere koli vrste artritisa, nas pokličite na telefonsko številko, nam pošljite mail ali izpolnite obrazec in z veseljem vam bomo pomagali. Pripravili vas bomo, da boste ponovno zaživeli in v udobju vašega doma izkusili kakovostno fizioterapijo pod vodstvom naših fizioterapevtov.
V FizioGib podjetju vam nudimo fizioterapijo na domu, kar je za artritis še posebej prednostno in blagodejno. Z omejenim gibanjem je za vas bolje, če fizioterapevtsko obravnavo opravite kar doma. Brez nepotrebnega zapravljanja časa za prihod do ambulante lahko ta čas izkoristite za samostojno izboljšanje stanja, kasneje pa obravnavo kakovostno opravite s fizioterapevtom.
Viri
Callahan, Leigh F. 2009. Physical activity programs for chronic arthritis. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19339930/.
Cleveland Clinic. 2021. Arthritis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/12061-arthritis.
Versus Arthritis. https://www.versusarthritis.org/about-arthritis/conditions/arthritis/.
Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič
