Artroskopija je postopek, pri katerem kirurg opravi majhen rez v določen del telesa, kamor vstavi ozko cevko. Ta cevka je pritrjena na optično video kamero in pogled v notranjost sklepa se prenaša na večji zaslon. Artroskopija torej omogoča, da se z majhnim rezom vidi celotna notranjost sklepa. Nato se naredi še en majhen rez, skozi katerega se opravi kirurški postopek.
Najpogosteje se artroskopija prakticira v kolenskem sklepu, predelu ramena in komolca, gležnju, kolčnem sklepu in zapestju.
Stanja, ki se tretirajo z artroskopijo:
- poškodovan ali raztrgan hrustanec,
- pretrgane vezi,
- brazgotinjenje v sklepih.
Najpogosteje se artroskopija izvede v kolenu, in sicer pri stanjih, kot so raztrganine meniskusa, poškodbe vezi itn. Artroskopija se prakticira še v primerih raztrganin tetiv v področju rotatorne manšete, pri impingement sindromu, ponavljajočih se izpahih v rami, pri spremembah hrustanca in pri kroničnih vnetjih notranje sklepne ovojnice.
Artroskopija se uporabi tudi pri stanju potrjene diagnoze osteoartritis, kadar konzervativna zdravljenja niso več učinkovita.
Kdaj je artroskopija koristna?
Vprašanje lahko delimo na dva odgovora. Kadar gre za popravilo, odstranitev poškodovanih struktur v telesu (npr. meniskusa), je artroskopija prvovrstna izbira. Prav tako pa se artroskopija lahko uporabi še za potrditev diagnoze in oceno kakovosti ter funkcionalnosti vseh obsklepnih struktur. Slednji razlog uporabe artroskopije ni pogost primer, a je vseeno v nekaterih primerih prakticiran.
Kako varna je artroskopija?
Literatura navaja, da je artroskopija zelo varen postopek. V redkih primerih se lahko pojavijo komplikacije, in te so:
- poškodba tkiv ali živcev zaradi nepravilne namestitve kirurških instrumentov,
- pojav okužbe, saj je postopek invaziven,
- prekomerna krvavitev ali takojšen pojav otekline,
- alergijska reakcija na anestezijo,
- pojav krvnih strdkov, če postopek traja več kot 1 uro, kar je precej redko, potem se poveča tveganje za nastanek spontanih krvnih strdkov in to predvsem v nogah ali pljučih.
Z artroskopijo lahko preverimo vzrok nastanka bolečine v sklepih, otekanje in togost, a to se opravi v primerih, če z drugimi preiskavami (npr. rentgensko slikanje) ni bilo ugotovljeno, zakaj je prišlo do trenutnega stanja.
Če se z artroskopijo odstrani poškodovan hrustanec, se je potrebno zavedati, da se kasneje v življenju nagnjenost k osteoartritisu lahko poveča.
A možne komplikacije ne odtehtajo vseh prednosti, ki jih artroskopija nudi. Artroskopija nudi hitrejše okrevanje, ne zahteva hospitalizacije, pušča komaj vidne sledi posega na koži in omogoča podroben pregled anatomskih struktur.
Vrste anestezije
Glede na postopek, se temu primerno izbere vrsta anestezije.
-
Lokalna anestezija
-
Regionalna anestezija
-
Splošna anestezija
Lokalna anestezija pomeni, da se pod kožo vbrizga sredstvo, ki umrtviči obravnavani del telesa. Oseba je med postopkom budna in čuti se le droben pritisk ali občutek gibanja v sklepu.
Regionalna anestezija se izvaja z majhno iglo, ki se jo namesti npr. med dve ledveni vretenci. To omrtviči spodnjo polovico telesa. Oseba je med postopkom budna.
Splošna anestezija je zaradi trajanja posega najdlje trajajoča in je za osebo najbolje, če je v nezavesti. Splošna anestezija se opravi intravensko, torej skozi veno.
Kako se artroskopija izvede?
V prvi vrsti se artroskopija opravi, kadar kirurg želi vpogled v notranjost sklepa. Pri tem se uporablja instrument artroskop. Z artroskopom se lahko posnamejo posnetki v živo v notranjosti sklepa. Gre za minimalno invaziven postopek, ki poteka skozi majhne reze, ki jih kirurg naredi v kožo. Okrevanje je v primerjavi z daljšimi posegi hitrejše, manj boleče, z minimalno izgubo krvi in brazgotinjenja. Skozi rez se vstavi artroskop. Informacije o notranjosti sklepa se prenašajo na zaslon in na ta način kirurg ve, v čem je težava in kako se odpravi. Na majhne reze se po končanem postopku namestijo le manjše obloge ali povoji. Vbodne rane se lahko zacelijo že v nekaj dneh.
Priprava pred postopkom artroskopije
Pri obisku zdravnika se je potrebno prepričati, ali je artroskopija zares potrebna, saj morda pride v poštev le dobro zasnovana vadba pod vodstvom fizioterapevtov in tako lahko fizioterapija popravi trenutno stanje. A kljub različnim primerom, ko bi fizioterapija lahko bila rešitev, zmeraj ni tako in v takih primerih potem na vrsto pride artroskopija.
Pred artroskopijo je svojega osebnega zdravnika potrebno seznaniti o jemanju drugih zdravil in prehranskih dopolnil. Potrebno je odstraniti nakit in se obleči v športna oblačila za udobneje opravljen postopek.
Skrb po artroskopiji
Takoj po opravljeni artroskopiji se lahko pojavi bolečina, oteklina in modrice.
Artroskopija velja za hitro opravljeno metodo, kar kaže primer artroskopije kolena, ki se opravi v eni uri. Ker je artroskopija opravljena v tako kratkem času v primerjavi s katero drugo operacijo, je tudi čas rehabilitacije hitrejši.
Po opravljeni artroskopiji so naslednji napotki za domov ključni:
- zdravila (ob kakršnih koli visokostopenjskih bolečinah),
- hlajenje otekline,
- vadba pod vodstvom fizioterapevtov (za mišično moč in vrnitev funkcije sklepa).
V nekaterih primerih je potrebno stopnjo aktivnosti prilagoditi, zlasti pri športnikih, ki prakticirajo šport s prekomernim skakanjem, tekom, saj le-to lahko dodatno poškoduje koleno. Vsaj za neko obdobje po opravljeni artroskopiji je potrebno izbirati aktivnosti, ki imajo manjši vpliv na koleno oziroma predel telesa, ki je bil artroskopsko obravnavan.
Fizioterapija kot učinkovito sredstvo po opravljeni artroskopiji
Nadzorovana vadba s strani fizioterapevta ima pomembno vlogo pri tem, kako dobro bo okrevanje. Sestavljen program vadbe izboljša končni rezultat. V podjetju FizioGib zagotavljamo kvalitetno obravnavo po vaši opravljeni artroskopiji. Nadzorovana vadba je temelj do povrnjene funkcije telesa in fizioterapevti iz podjetja FizioGib za vas poskrbimo celostno kar v udobju vašega doma.
Popolno okrevanje po artroskopiji lahko traja od 1 tedna do nekaj mesecev, kar je odvisno od lokalizacije poškodbe in vsesplošnega zdravja posameznika.
V rehabilitacijskem času, pa naj bo to 1 teden ali več mesecev, se načrtuje, kdaj se je smiselno vrniti na delovno mesto, na kakšen način se lahko opravljajo vsakodnevne aktivnosti, ki zahtevajo obremenjevanje telesa (npr. dvigovanje težkih predmetov), kdaj je smiselno začeti voziti avto in kdaj je smiselno pričeti s športom, ne glede na to, ali se ukvarjate profesionalno ali rekreativno.
Vsak posameznik se po artroskopiji rehabilitira različno dolgo, a v sklopu fizioterapije se rehabilitacija povzpne na optimalne dosege ciljev.
Primeri vaj, ki jih fizioterapevti prakticiramo pri primerih stanj po opravljeni artroskopiji kolena:
- stabilizacijski izpadni korak,
- pravilen počep,
- dvig na prste.
Rehabilitacijski plan se začne z lažjimi vajami, ki se postopno stopnjujejo v intenziteti in kompleksnosti izvajanja.
Če ste ravnokar opravili artroskopijo, ne odlašajte z rehabilitacijskim obdobjem in nas pokličite ali nam pišite. Poskrbeli bomo, da se boste v življenjska opravila vrnili funkcionalno in brez težav.
Viri
Mayo Clinic. 2022. Arthroscopy. https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/arthroscopy/about/pac-20392974.
Cleveland Clinic. 2021. Knee Artrhroscopy. https://my.clevelandclinic.org/health/treatments/17153-knee-arthroscopy.
