Rehabilitacija je postopek, ki s pravilnim pristopom kvalitetno izboljša stanje posameznika. S fizioterapijo, ki je ena izmed strokovnih smernic pri procesu rehabilitacije posameznika, se s posebnimi pristopi, metodami in storitvami poskrbi, da posameznik ponovno zaživi svoje normalno življenje.
Rehabilitacijski proces se navadno začne z inspekcijo (opazovanjem) posameznika, nadaljuje z oceno in nato aktivnim procesom rehabilitacije. Cilj vsake rehabilitacije se seveda razlikuje od posameznikovega stanja, želja in ciljev ter dejanske realizacije. Ob dobri strokovni podpori, pozitivni naravnanosti in motiviranosti je realizacija ciljev že na polovici izpolnjena. Rehabilitacija doseže nivo kakovosti, ko se posameznik skozi celotno obravnavo počuti varno, sproščeno, sprejeto in zadovoljno.
Kdo potrebuje rehabilitacijo?
Če ste v kakršnem koli stanju, ki potrebuje strokovni nadzor, primerno obravnavo z zastavljenimi cilji, potem je rehabilitacija prava rešitev za vaš problem.
Med najpogostejše vzroke za rehabilitacijo sodijo:
-
poškodbe in travme (tudi opekline in zlomi, možganske poškodbe itd.),
-
nekatere prirojene bolezni,
-
motnje v razvoju,
-
kronične bolečine (bolečine v križu itd.).
Kateri so realni cilji rehabilitacije?
Cilj vsakega posameznika je, da se vrne v svoje splošne zmogljivosti in da doseže ponovno samostojnost. Četudi je cilj rehabilitacije ohranjanje stanja, je ravno tako ključno, da se z vsako obravnavo vključuje variacija pristopov, metod in tehnik, ki pomagajo telesu vzpostavljati izzive in omogočati rast ter spremembe.
V odvisnosti od povzročene težave se torej razlikuje tudi cilj in pristop rehabilitacijskega procesa. Na primer: Oseba, ki je doživela možgansko kap, bo verjetno potrebovala rehabilitacijski plan, ki bo vključeval osnovno učenje, kot je oblačenje, umivanje brez pomoči. Oseba, ki je po artroskopiji kolena, pa bo lahko rehabilitacijski plan začela z lažjimi vajami in kasnejšo obremenitvijo na koleno.
Kateri pristopi in pripomočki pomagajo oz. so del rehabilitacijskega procesa?
Pomožni pripomočki, kot so hodulja, bergle, hojica itd., so primerni za posameznike, ki se rehabilitirajo npr. po možganski kapi, določeni travmi ali ortopedski poškodbi.
Del rehabilitacijskega procesa je tudi kognitivna terapija, ki pomaga pri ponovnem učenju, krepitvi spomina, izboljšanju spretnosti in mišljenja, ter tehnike, ki so ključne pri boljšem izražanju čustev in krepitvi socialnih vezi.
Celoten rehabilitacijski proces torej sestavljajo strokovnjaki za več področij, ki kreirajo multidisciplinaren pristop in s tem boljši končni izid za posameznikovo stanje.
Kadar rehabilitacijski proces vključuje tudi delo fizioterapevtov, se obravnava lahko sestavi na naslednjih iztočnicah:
- mobilizacija,
- vadba za krepitev mišic,
- vadba za ravnotežje in vestibularni sistem,
- raztezanje (pasivno, aktivno – asistirano, aktivno),
- učenje izgubljenih funkcij (npr. učenje hoje itd.),
- uporaba elektroterapije,
- miofascialno sproščanje.
Rehabilitacijski postopek se lahko odvija v različnih okoljih, in sicer:
- v bolnišnici,
- v zdravstvenem domu,
- v domačem okolju pod nadzorom strokovnjaka,
- v rehabilitacijskem centru.
Če se rehabilitacijski proces ne izboljšuje, vadba pa se progresivno stopnjuje, se vedno lahko vrnete na stopnjo nižje. Postopno je potrebno usvojiti korake rehabilitacije, ki jih sestavi strokovnjak z določenega področja (fizioterapevt, kineziolog, delovni terapevt itd.).
Postopek rehabilitacijskega procesa najprej vključuje akutno oskrbo, če gre za primere travme, možganske kapi ali druge poškodbe. V nadaljnjem postopku rehabilitacije se določi okvirna časovna doba. Nato se začne proces vzdrževanja in/ali izboljšanja.
Primer rehabilitacijskega procesa
Možganska kap
Možganska kap je vodilni vzrok invalidnosti, zato je kvalitetna rehabilitacija ključna. Navajanje na domače okolje po možganski kapi je eden od glavnih sprememb, skozi katere mora oseba iti, in v odvisnosti na resnost posledic po možganski kapi je tudi navajanje lažje oziroma težje.
Rehabilitacijski proces se po možganski kapi začne takoj. Vključujejo se lahko tehnike obnovitve gibalnih funkcij, učenje hoje, koordinacije, izboljšanje vsakdanjih dejavnosti, izboljšanje fine motorike itd. Zgodnja rehabilitacija pomeni prva dva tedna od začetka samega postopka. Eden temeljnih postopkov rehabilitacije po možganski kapi je reorganizacija kortikalne skorje oziroma vzpostavljanje sprememb v možganih z določenimi aktivnostmi, ki jih zastavimo posamezniku.
Glede na posledice po možganski kapi se določi časovno obdobje rehabilitacije in vmesni postopki, ki se sproti prilagajajo.
Vse koristi rehabilitacijskega postopka lahko prenesete v življenje ob končanem procesu. Raziskave potrjujejo večji uspeh posameznikov, ki se rehabilitacijskega procesa lotijo zagnano in motivirano. Potrebno se je zavedati, da se cilji od posameznika do posameznika razlikujejo in popolna samostojnost ob končani rehabilitaciji ni vedno uresničljiv cilj. Iz tega razloga je postavitev realnih ciljev pomembna, saj se tako posameznik loti procesa zagnano in z voljo po uresničitvi vizije. Cilj se še zmeraj lahko izboljša.
Viri:
National Library of Medicine. MedlinePlus. 2019. Rehabilitation. https://medlineplus.gov/rehabilitation.html.
Sarah Bence. 2021. Physical Rehabilitation: An Overview. https://www.verywellhealth.com/what-s-the-difference-between-physical-rehabilitation-and-physical-therapy-5192732.
Geerars, Marieke, Roderick Wondergem in Martijn F. Pisters. 2021. Decision-Making on Referral to Primary Care Physiotherapy After Inpatient Stroke Rehabilitation. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1052305721000707.
