Kako zdraviti lumbago? Fizioterapevtski pristop

Lumbago, definiran kot ostra bolečina v spodnjem delu hrbta, je najpogostejši izraz za bolečino v križu. Bolečina je lahko akutna ali kronična oziroma šibka ali močno zbadajoča. Bolečine v tem področju eksponentno naraščajo iz leta v leto. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako zdraviti in odpraviti lumbago za vedno. Fizioterapevtski pristop je prioritetna konzervativna izbira zdravljenja.

Hrbtenica in lumbago

Če se ozremo v telesno držo otrok, lahko zagotovo potrdimo, da je prav vsak otrok gibčen in ima lepo usločeno hrbtenico. Krivine hrbtenice so primerne in gibljivost je na vrhuncu. Z leti se naša drža spremeni v togo, rigidno in nesimetrično naravnano, kar je dodatna možnost za nastanek težav v predelu hrbtenice (npr. lumbago). Vse je pogojeno z načinom življenja. Dogajanje se začne tako rekoč v naši glavi in to se kasneje zrcali na telesni drži – na mišično – skeletnem sistemu. Če smo samozavestni, produktivni, motivirani in oddajamo pozitivo, se to opazi na vzravnani telesni drži. V primeru zategnjenosti, izmučenosti in zgaranosti, se drža upogiba in telo neprestano sili v “krč”. Vse je med seboj povezano, zato je preventiva zdrave hrbtenice optimalna izbira za izogib zategnjene in boleče hrbtenice.

Lumbago – simptomi

Kljub temu, da je na začetku velikokrat težko določiti točen vzrok za bolečino, je pogost faktor fizični napor.   Simptomi za lumbago so naslednji:

  • mravljinčenje v ledvenem delu hrbta, ki lahko izžareva v zadnjico in dol po stegnu,
  • mišična togost v predelu ledvenega dela hrbta,
  • težave pri sklanjanju in nagibanju trupa na strani,
  • intenzivnejša bolečina ob kihanju, kašljanju, smejanju.

Najpogostejši vzroki za lumbago:

  • mišična (pre)napetost,
  • obremenitev hrbteničnih struktur,
  • degenerativne spremembe.

Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za lumbago?

  1. Starost – S starostjo so bolečine v hrbtu vse pogostejše.
  2. Premalo telesne aktivnosti – Tveganje za lumbago se poveča, če je pomanjkanje telesne aktivnosti iz tedna v teden v porastu. Šibkost mišic je pri neaktivnosti neizogibna posledica.
  3. Prekomerna telesna teža – Spodnji del hrbtenice je pri posameznikih, ki imajo prekomerno telesno težo, izjemno obremenjen.
  4. Artritis – Pri posameznikih z različnimi vrstami artritisa je tveganje za lumbago večje. Več o artritisu preberite tukaj.
  5. Nepravilno dvigovanje težjih predmetov – Osebe, ki pri dvigovanju težjih predmetov uporabljajo nepravilno tehniko dvigovanja, na primer prenos teže na hrbet namesto v noge, so bolj nagnjeni k lumbagu.
  6. Kajenje – Kajenje zmanjšuje pretok krvi v hrbtenico in povečuje tveganje za osteoporozo, zato so bolečine v hrbtu pri kadilcih zelo pogoste.

Akutni in kronični lumbago

Akutni lumbago je stanje, ki se pojavi tako rekoč čez noč oziroma povsem nenadno. Je stanje, ko je aktivnost mišic omejena ali bolje rečeno preobremenjena, zato je po navadi prvi pristop pri odpravi akutne bolečine uporaba manualnih tehnik, ki stanje sprostijo, šele nato pride na vrsto gibalna terapija. Pogosto se težave zaznajo pri vsakodnevnih gibih, torej dvigovanju težjih predmetov, sklanjanju in vstajanju iz sedečega položaja.

Kakšna je razlika med lumbagom in išiasom?

Stanji sta si zelo podobni, a vseeno obstaja razlika, ki pripomore k boljšemu ločevanju. Kadar gre za lumbago, je bolečina, ki je prisotna, nenehno v predelu križa, medtem ko pri stanju išiasa bolečina lahko izžareva v spodnji ud in se v območju živca širi vse do prstov in stopala.

Preventiva za lumbago

Z izboljšanjem telesne kondicije, zdravim življenjskim slogom in pravilno telesno držo ter mehaniko, se lahko izognete nelagodju in možnim zapletom v področju ledvenega dela hrbtenice.

Znižajte telesno težo, če je to potrebno. Težje kot je telo (presežek maščobnih celic), večji je pritisk na hrbtenico.

Če imate pretežno sedeče delo, poskrbite za pravilno pozicijo sedenja. Največkrat se lumbago pojavi pri osebah, ki imajo dnevno sedeče delo.

Lumbago in sedeče delo

Stres stopnjuje napetost v mišicah. Mišice postanejo zategnjene in omejujejo gibljivost. Poskrbite za brezstresno življenje.

Lumbago in fizioterapija

Nekontrolirano dvigovanje težkih bremen, sklanjanje, obračanje lahko stanje nedvomno poslabšajo. Že en sunkovit gib lahko povzroči akutno stanje lumbaga. Pri akutnem stanju je nekajdnevni počitek ključen za nadaljevanje strukturiranega plana.

Priporočen plan sestavlja manualno terapijo, specializirane vaje in ogrevanje predela telesa s toplotnimi oblogami. Pri akutnem stanju lumbaga je značilno tudi, da se stanje popravi brez pretiranega truda, a ob nezadostni pozornosti se stanje ponovi.

Fizioterapija pri lumbagu

Najboljša preventiva in metoda rehabilitacije ne samo pri kroničnem stanju, pač pa tudi pri akutnem stanju lumbaga sloni na terapevtski vadbi pod nadzorom strokovnjakov, ki se v vsakdanjik implementira rutinsko. Več raziskav navaja omenjeno metodo, sploh če bolečina traja več kot 12 tednov. V takem primeru je torej vadba prvovrstna izbira za rešitev težav. Različni viri navajajo različne pristope vadb; od joge, McKenzijevega pristopa, skupinske vadbe za hrbtenico do nadzorovane individualne stabilizacijske vadbe, a  ključno vsem je ciljno aktiviranje mišic celotnega trupa (predvsem globokih hrbteničnih mišic). Vadba z aktiviranjem centra telesa povzroča lajšanje bolečine.

Celoten plan se sestavi tako, da se med sabo prepletajo vaje za mišično moč, gibljivost in aerobno kondicijo. Kombinacija vseh komponent se uspešno rezultira pri posameznikih, ki imajo lumbago in druge težave v predelu hrbtenice.

Povečanje mišične moči jedra telesa pomaga pri podpiranju ledvene hrbtenice. Če mišice niso šibke, ni bojazni za ohlapnost vseh drugih struktur. Aerobni del rehabilitacijskega plana poskrbi za povečanje pretoka krvi in hranilnih snovi v mehkih tkivih hrbta, zaradi česar se izboljša proces celjenja. Zmanjša se tudi togost, ki je ena izmed faktorjev za povečanje bolečine v hrbtenici.

Pri specializirani vadbi fizioterapevti dajemo fokus ne le na krepitev mišic, ampak tudi na fleksibilnost, ki pomeni obseg gibanja v sklepu. Fleksibilnost je pomembna, ker izboljšuje sposobnost nemotenega delovanja kinetične verige in na ta način preprečuje poškodbe, ki se lahko zgodijo izven optimalnega obsega gibanja. Fleksibilnost je odvisna tudi od napetosti vezi in kit.

Primeri vaj

1. Nagib medenice je krepilna vaja, ki se izvaja leže na hrbtenici. Kolena so pokrčena in stopali plosko na tleh. Izvede se vlek trebuha proti hrbtenici in ta položaj se zadrži za vsaj 10 sekund.

2. Vaja na vseh štirih, pri kateri se izmenično dviga desna roka in leva noga ter obratno. Noga in roka sta v podaljšku s hrbtenico. S to vajo se krepi jedro telesa, predvsem pa mišica erector spinae.

3. Vaja v položaju “most” se izvede leže na hrbtu s pokrčenimi koleni in stopali plosko na tleh. Počasi in nadzorovano se dvigne zadnjica od tal. Položaj se lahko zadrži za vsaj 10 sekund.

Zgornji trije primeri vaj so le nekateri izmed mnogih. Ko vaje izvajate s strokovnim osebjem, prej dosežete učinek, saj je nadzor nad trajanjem položaja, številom ponovitev itn. striktno določen. Sčasoma se vaje lahko tudi spremenijo v kompleksnejše izvedbe.

Pristop rehabilitacijskega programa za stanje lumbaga se od posameznika do posameznika zelo razlikuje, saj je vse odvisno od vzroka in resnosti primera. Najboljši način za preprečevanje prihodnjih težav je, ko poskrbite, da ste vsakodnevno aktivni in da poleg fizične aktivnosti predhodno poskrbite za optimalno raztezanje telesa. Fizioterapevti v primerih, ko je prisoten lumbago, priporočamo krepitev jedra telesa, ohranjanje pravilne drže in redno raztezanje.  Cilj naše fizioterapevtske obravnave pri stanju lumbago je, da aktiviramo in treniramo mišice, ki obdajajo hrbtenico, da bodo zagotovile boljšo oporo in stabilnost trupa, ki je center telesa. Da boste vzpostavili funkcionalnost telesa, predvsem pa zadostno stabilizacijo trupa, nas kontaktirajte in pripravili vam bomo specializiran plan za izboljšanje vaših težav.

Viri

Gerard Foucher in Francois Pillon. 2018. What is lumbago? https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0515370017304676.

Edward A. Shipton. 2018. Physical Therapy Approaches in the Treatment of Low Back Pain. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6251828/.

Rob Dickerman. 2022. Specific Low Back Pain Exercises. https://www.spine-health.com/treatment/physical-therapy/specific-low-back-pain-exercises.

/by

Zamenjava kolka in vse kar morate vedeti

Ob prisotnosti artritisa (osteoartritisa in revmatoidnega artritisa), hudih zlomih kolka itn., se v nekaterih primerih za uspešno popravljeno stanje izkaže zamenjava kolka, ki je ena najpogostejših operacij v ortopediji. Z zamenjavo kolka pridobimo na stabilnosti sklepa, dobri gibljivosti in zmanjšani bolečini. V nadaljevanju vam predstavljamo vse pomembne informacije, ki jih morate vedeti pred zamenjavo kolka in po njej.

Zamenjava kolka

Anatomija kolčnega sklepa

Zamenjava kolka ali t.i. artroplastika je za strokovno osebje hitra rešitev do odprave bolečin v kolčnem sklepu. A izjemno pomembno je, da se prepozna in pravilno locira poškodovani del kosti. Kolčni sklep je drugi največji sklep v telesu (prvi je kolenski sklep). Kolčni sklep, ki je po svoji obliki kroglast sklep, sestavljata spodnja okončina in medenični obroč. Natančneje to pomeni glavica stegnenice in sklepna jamica na medenici. Na obeh površinah se nahaja hrustanec, ki skrbi za gladko in sinhrono gibanje sklepa. Kolčnica je kost, ki jo povezujejo tri kosti, in sicer črevnica, sednica in sramnica.

Do 20. in 25. leta se kosti popolnoma zarastejo, v otroštvu pa so med sabo povezane s hialinim hrustancem. Kljub temu da gre torej v odraslem obdobju gledano za eno kost, jo še vedno opisujemo s tremi omenjenimi kostmi. Na vsaki strani telesa se kolčnici povezujeta na sprednjem delu v sramnično zrast in tako skupaj s križnico in trtico tvorita medenico.

Zamenjava kolka

Ker je kolčni sklep mehansko gledano torej kroglast sklep, to pomeni, da omogoča gibanje v različnih smereh. Za gibanje v več smereh so odgovorne mišice in tetive, predvsem tetiva iliotibialni trakt, ki se skupaj z mišico tensor fascie latae pripenja na medenico.

Ligamenti v kolčnem sklepu

  • Iliofemoralni ligament
  • Pubofemoralni ligament
  • Ishiofemoralni ligament

Kakšno zamenjavo kolka poznamo?

Cilj zamenjave kolka sloni predvsem na lajšanju bolečin zaradi poškodbe ali drugih težav v sklepu, izboljšanju delovanja sklepa in povečanju obsega gibljivosti. Potrebno je vedeti, kakšna zamenjava kolka je potrebna.

Obstajata dva načina zamenjave, in sicer popolna zamenjava in delna zamenjava.

Popolna zamenjava kolka, ki je hkrati tudi najpogosteje uporabljena tehnika, se opravi na način, da se v celoti zamenja glava stegnenice in sklepna jamica na medenici.

Pri delni zamenjavi kolka pa gre za nadomestitev le glave stegnenice, kar velikokrat pride v poštev pri primerih določenih vrst zlomov kolkov.

Nadomestek kolka zamenja umetni del, ki je lahko bodisi iz kovine, keramike ali plastike.

Doseg obolelega predela kolčnega sklepa se lahko doseže iz več strani, in sicer:

  • od spredaj,
  • s strani,
  • od zadaj.

Od spredaj se kirurški rez opravi na sprednji strani stegna. Oseba leži na hrbtu. Ta položaj je izredno prednosten, saj gre za majhno tveganje za izpah, prav tako pa je okrevanje po samem procesu hitrejše kot pri ostalih dveh rezih.

S strani se kirurški rez opravi na zunanji strani kolka, tako da oseba leži na boku.

Od zadaj oziroma posteriorno je najpogostejši kirurški pristop za zamenjavo kolka. Glavna prednost tega pristopa namreč je, da se izognemo mišicam, ki izvajajo gib abdukcije kolka. Proces se izvede tako, da oseba leži na boku, kirurški rez pa se opravi vzdolž zunanje strani kolka.

Kakšni so simptomi, ki kažejo, da je potrebna zamenjava kolka?

Če se kakovost vašega življenja zaradi bolečin v predelu kolka poslabša in ste izkoristili že vse predhodne možnosti (tudi fizioterapijo), je kot zadnja rešitev morda ravno zamenjava kolka. Najpogostejša zamenjava kolka je potrebna zaradi obrabe. Obraba pomeni, da se hrustanec na obeh površinah (glava stegnenice in sklepna jamica na medenici) stanjša in s tem povzroča težave pri gibanju.

Bolečina v kolku kot indikacija za zamenjavo kolka

Simptomi, ki jih lahko opazite in so smernik, da se opravi zamenjava kolka, so:

  • težave in bolečine pri gibanju,
  • bolečina v sprednjem delu kolka,
  • bolečina v zadnjici,
  • zategnjenost kolka,
  • bolečine v nogah,
  • nezmožnost mirnega spanja,
  • težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil (npr. obuvanje nogavic).

Pred zamenjavo kolka

Preden se začne kirurški poseg zamenjave kolka, je potrebno vedeti pacientovo celotno anamnezo, pregledati trenutne obsege gibljivosti v predelu kolka, preveriti mišično moč in izvesti krvno sliko ter rentgensko slikanje. Po potrebi se opravijo še drugi postopki.

Po kirurškem posegu

Velika večina ljudi se v domače okolje vrne že isti dan. Kasneje se postopoma začne izvajati intenzivna fizioterapija, saj le-ta pripomore k vrnitvi mišične moči in obsega gibljivosti. Posameznika se nauči tudi pravilna uporaba pripomočkov (bergle, hodulja, palice). Z napredovanjem terapije se lahko začne postopno povečevati teža oziroma prenašanje teže na nogo v procesu rehabilitacije, vse dokler se ne vrne sposobnost hoje brez pripomočkov. Pričakovan čas popolnoma uspešne rehabilitacije se lahko odvije v času treh mesecev.

Večina posameznikov se po zamenjavi kolka odlično počuti, a obstajajo tveganja, ki si jih je pred posegom potrebno zapomniti. Možni zapleti, ki se torej lahko pojavijo, so krvavitve, okužba, krvni strdki, poškodba živcev, dislokacija, stalna bolečina.

Zanimivost

Umetni kolk je statistično zabeleženo v telesu brez težav od 10 do 20 let. Nekateri o uporabi poročajo celo dlje. Z eno operacijo se lahko zamenja tako levi kot tudi desni kolk. Umetni del kolka se z leti lahko obrabi zaradi aktivnosti skozi vsak dan, in če se zgodi prevelika obraba, je umetni del ponovno potrebno menjati.

Povsem možno je, da bo vaš umetni kolk z detektorjem prepoznan na letališču. Umetni kolk nima magnetnih karakteristik, kar pomeni, da lahko brez težav uporabljate magnetno in elektro terapijo. Dovoljene so tudi grelne blazinice ipd.

Zamenjava kolka in fizioterapija

Sklepu lahko povrnemo funkcijo z ustreznim rehabilitacijskim planom na način, da povečamo elastičnost in moč obsklepnega tkiva. Okrevanje in rehabilitacija pomagata obnoviti gibljivost in tako pospešiti vrnitev k aktivnostim z manj bolečinami, zato je ključna takojšnja vrnitev v gibanje. Vaša motivacija in sodelovanje na fizioterapevtski obravnavi sta temeljnega pomena, če želite uspeh rehabilitacije izkusiti v hitrem času.

Fizioterapija po zamenjavi kolka

Kirurški poseg bo odpravil težave s sklepom, a mišična šibkost bo ostala. Cilj pooperativne rehabilitacije tako zajema zadovoljitev funkcionalnih potreb (npr. začeti z mobilizacijo), izboljšati mišično moč, gibljivost, prožnost in zmanjšati bolečino. Ker je zelo značilno, da se v stanju pred operacijo posameznik lahko znajde v veliki atrofiji mišic (stanje oslabljenih mišic in izguba mišične mase), se zaradi izgube moči samostojnost zmanjša in iz tega vidika je zelo pomembno, da se z rehabilitacijo začne takoj.

Primer fizioterapevtskega plana

1. FAZA REHABILITACIJE

Prvi dan po operaciji je naloga fizioterapevta edukacija, svetovanje in izobraževanje. Prvi dan se lahko začnejo izvajati vaje na postelji, in sicer vaje za cirkulacijo, vaje za zgornje okončine za spodbujanje delovanja srca ter vaje za vzdrževanje mišične moči na neoperirani nogi.

Drugi dan po operaciji se vaje na postelji lahko nadaljujejo, po potrebi se vključijo vaje za ravnotežje in spodbujanje sedenja na stolu.

Tretji dan po operaciji se še vedno spodbujajo vaje na postelji, a brez fizioterapevtove pomoči. Začne se postopno vključevanje hoje po stopnicah in kompleksnejši vzorci gibanja.

V obdobju prvih 6-ih tednov po operaciji je fokus na dosegu popolnega obsega gibanja, pridobitvi zadostne mobilnosti in prenehanju uporabe pripomočkov pri hoji. Predlagane terapevtske vaje v tem obdobju zajemajo prenos teže, izometrične vaje, vaje za vzpostavitev funkcionalnega vzorca hoje in uporaba hidroterapije, če se Trendelenburgov znak ne izboljša v tem času. Potrebno se je izogibati vajam, ki povečajo možnost za izpah kolka.

Prenos teže kot ena izmed vaj po zamenjavi kolka

V prvih 6-ih tednih je ključen tudi položaj med spanjem. Priporočljiva je uporaba blazine med nogami in bočni položaj z zdravo stranjo na postelji. Obračanje je potrebno izpeljati pazljivo in ne sunkovito. Spanje na operiranem boku je možno, ko sami presodite, da bolečine niso več prisotne oziroma nekje v obdobju od 6 do 8 tednov po operaciji.

2. FAZA REHABILITACIJE

Po 6-ih tednih oziroma v t.i. drugi fazi rehabilitacije, fizioterapevt prične s progresivnim rehabilitacijskim planom. V prvih 6-ih tednih se torej pridobi optimalen obseg gibanja, na kar se v nadaljnjem obdobju lahko nadaljuje z vajami za ravnotežje, prožnost, vzdržljivost mišic. Fokus se daje tudi na vaje za hitrost, natančnost in koordinacijo (usklajenost gibanja). V drugi fazi se dela predvsem na kontroli in simetriji telesa, hoji brez pripomočkov, pridobitvi mišične moči predvsem na abduktorjih kolka. Predlaga se nadzorovan trening transferja telesa na tla in s tal, enako kot posedanje in vstajanje. Predlagajo se stabilizacijske vaje in uporaba sobnega kolesa.

Stabilizacijske vaje po zamenjavi kolka

Končna oziroma tretja faza se nadaljuje s postopno progresijo mišic, fizioterapevt stopnjuje vaje in s tem otežuje gibanje v kompleksne vzorce. Predlagane vaje so recimo: stoja iz dvonožne v enonožno, stoja na neravni podlagi, gibanje v več ravninah.

Ko se nadzorovan fizioterapevtski proces zaključi, se priporoča nadaljevanje z vajami in vsesplošno rekreacijo. Izjemno dobro je kolesarjenje, plavanje, golf, nordijska hoja itn.

Fizioterapija na domu

V podjetju FizioGib skrbimo za motiviranost in aktivno vrnitev v vaše vseživljenjske obveznosti brez bolečin. Ob izbiri našega podjetja za vašo rehabilitacijo po zamenjavi kolka smo v celotnem procesu z vami. Cilj nam je, da skozi obravnave dosegamo funkcionalnost ne samo obravnavanega področja (kolka), ampak celotnega telesa. Ker za vas poskrbimo kar v udobju vašega doma, ne odlašajte in si rezervirajte termin. Z veseljem vas bomo vodili od začetka do konca rehabilitacije. Pokličite, pišite ali izpolnite spletni obrazec.

Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases. 2020. Hip Replacement Surgery. https://www.niams.nih.gov/health-topics/hip-replacement-surgery.

Mayo Clinic. 2022. Hip replacement. https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/hip-replacement/about/pac-20385042.

Physiopedia. Total Hip Replacement. https://www.physio-pedia.com/Total_Hip_Replacement.

/by

Zvin gležnja in fizioterapevtski pristop

Zvin gležnja se neizogibno in največkrat pojavlja pri raznih športih. Ko gleženj nerodno rotira ali se zvrne, je poškodba vezi lahko resna posledica. Statistika poroča o pojavnosti zvina gležnja od 10 do 30 % pri vseh športih, a pri nekaterih športnih panogah je ta poškodba še posebej izrazita. Pri kar 40 % posameznikov se poškodba pojavi pri alpinizmu, odbojki, med igranjem košarke in tudi med tekom in/ali hitro hojo. Zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb v predelu gležnja in največkrat zajame poškodbo na zunanji strani gležnja in/ali v področju sprednjega talofibularnega ligamenta.

Zvin gležnja

Pretrgane vezi v gležnju so neizogibna posledica poškodbe. Da boste razumeli, kako se zvin gležnja pojavi, vam najprej predstavljamo osnovne informacije o anatomiji gležnja.

Kosti in sklepi

Golenica, mečnica, 7 nartnih kosti, stopalnice in prstnice tvorijo stopalo. Sklepa sta zgornji skočni in spodnji skočni sklep.

Gleženj sestavljata golenica in mečnica, ki ležita na petnici in skočnici. Celotno stopalo sestavlja 26 kosti. Gibi, ki so možni v predelu stopala, so:

  • plantarna fleksija (dvig na prste),

  • dorzifleksija (dvig na peto),

Gibi v gležnju

  • inverzija (obračanje stopala navznoter),

  • everzija (obračanje stopala navzven).

Anatomija gležnja - razlaga za zvin gležnja

Ligamenti gležnja

Ligamenti so stabilizatorji, ki preprečujejo prekomerne gibe (gibe izven optimalnega obsega gibanja). Zvin se pojavi, kadar so vezi oziroma ligamenti prisiljeni preseči svoj običajen obseg gibanja, saj se na ta način poškodujejo. Ligamenti v predelu gležnja so:

  1. sprednji talofibularni ligament (povezuje skočnico in mečnico na zunanji strani gležnja),

  2. kalkaneofibularni ligament (povezuje mečnico in petnico),

  3. zadnji talofibularni ligament (stabilizira zadnji del gležnja).

Mišice v področju gležnja:

  1. m. gastrocnemius
  2. m. soleus
  3. m. tibialis posterior
  4. m. tibialis anterior
  5. m. peroneus longus
  6. m. peroneus brevis
  7. m. flexor hallucis longus
  8. m. flexor digitorum longus
  9. m. extensor hallucis longus
  10. m. extensor digitorum longus

Simptomi, ki se pojavijo ob zvinu gležnja:

  • bolečina, še posebej ob prenosu teže na poškodovani gleženj,
  • občutljivost ob dotiku,
  • oteklina,
  • modrica,
  • zmanjšan obseg gibljivosti,
  • nestabilnost,
  • zvok pokanja v gležnju med hojo.

Zvin gležnja in vzroki

Zvin se pojavi, ko se gleženj prisilno premakne iz svojega optimalnega položaja in zaradi tega se ena ali več vezi raztegne, natrga ali pretrga.

Do zvina pa ne pride le med športno aktivnostjo, ampak tudi med padci, nerodnimi pristanki na stopalo po skakanju in/ali pri hoji po neravni površini.

Vrste zvina gležnja

Zvin gležnja najpogosteje delimo na blag, zmeren ali hud.

Blagi zvin

Pri blagem zvinu gležnja običajno pride do mikroskopskih raztrganin vezivnih vlaken, običajno sprednje talofibularne vezi. Pride do rahle občutljivosti in otekline okoli gležnja, ki običajno izzveni v 5 – 14 dneh.

Zmerni zvin

Zmerni zvin pomeni, kadar pride do delne raztrganine sprednje talofibularne vezi in delne raztrganine kalkaneofibularne vezi. Pojavi se zmerna občutljivost z oteklino okoli gležnja. Rehabilitacijski čas za zmeren zvin gležnja je običajno od 2 do 3 tedne.

Hudi zvin

Pri hudem zvinu gležnja je raztrganina neizogibna, pride celo do popolne raztrganine sprednje talofibularne vezi, kalkaneofibularne vezi in zadnje talofibularne vezi. Pojavi se velika občutljivost in oteklina z bolečino okoli gležnja. Rehabilitacijski čas traja od 3 tedne in vse do 12 tednov ali celo dlje.

Kljub temu da si predvsem blagi zvini gležnja opomorejo kar sami, so raziskave pokazale, da imajo posamezniki v prihodnosti manj težav z gležnji in ponovnimi poškodbami, če se že pri prvi poškodbi, pa naj bo to blaga ali huda, odločijo za strokovno nadzorovano pomoč, kot je to fizioterapija.

Zvin gležnja in delitev glede na lokacijo

  1. Lateralni zvin gležnja

  2. Medialni zvin gležnja

  3. Visoki zvin gležnja ali poškodba sindesmoze

Ko pride do zvina, se najpogosteje zgodi lateralni oziroma zunanji zvin gležnja. Poškodujejo se ligamenti na zunanji strani, in sicer kalkaneofibularni ligament ali zadnji talofibularni ligament.

Pri medialnem zvinu gležnja pride do poškodbe ligamentov na notranji strani gležnja in to je predvsem deltoidni ligament. Ker je ta poškodba redkejša, je čas rehabilitacije nekoliko daljši kot pri ostalih zvinih.

Notranji zvin gležnja

Visoki zvin gležnja je poškodba sindesmoze, to je struktura, ki povezuje golenico in mečnico.

Dejavniki tveganja za nastanek zvina gležnja

Najpomembnejši dejavniki tveganja, ki povzročijo zvin gležnja, so:

  • omejen obseg gibanja v predelu gležnja,
  • zmanjšana propriocepcija (zavedanje telesa v prostoru) gležnja,
  • slabše ravnotežje,
  • zmanjšana mišična moč,
  • prenizek indeks telesne mase,
  • športne discipline, ki zahtevajo prekomerno skakanje, kotaljenje itn.,
  • predhodna poškodba,
  • slaba telesna pripravljenost,
  • neustrezna obutev.

Zgoraj našteti dejavniki lahko zmanjšajo zmožnost dinamičnih stabilizatorjev gležnja (ligamenti, mišice), zaradi česar hitreje pride do poškodb predvsem na zunanji strani gležnja.

Pristopi zdravljenja zvina gležnja

Stopalo - rehabilitacija in aktivnost

Za lažji pregled lahko pristop zdravljenja razdelimo v 4 faze in v vsaki fazi vzpostavimo različen rehabilitacijski plan.

Faza 1

Fazo 1 lahko imenujemo tudi akutna faza in traja prve 3 dni. Fizioterapevtski plan v fazi 1 se lahko osnuje na RICE pristopu, ki pomeni:

R-rest: počitek,

I-ice: hlajenje,

C-compression: kompresija,

E-elevation: dvig poškodovanega uda.

RICE tehnika se uporablja kot ena izmed konzervativnih metod zdravljenja, ki se najbolje odrazi v kombinaciji s pristopom fizioterapije v smislu izvajanja strukturirane vadbe.

Cilj prve faze je zmanjšanje otekline, bolečine in izboljšanje cirkulacije.

Faza 2

Faza 2 traja do 2 tedna. V tej fazi fizioterapevtski plan sloni na nadaljevalni uporabi ledu za zmanjšanje otekline in bolečine. Izvaja se mobilizacija sklepov, povečuje se obseg gibljivosti sklepov in ciljno se izvaja napredovanje pri treningu hoje. Če so v uporabi pripomočki za pomoč pri hoji, se le-ti postopno začnejo umikati, tako da se sugerira samostojna hoja.

Cilj druge faze je zmanjšati oteklino in bolečino, izboljšati fleksibilnost in obseg gibljivosti ter vrniti vzorce hoje brez pripomočkov.

Faza 3

V fazi 3, ki traja od 2. in vse do 6. tedna, se prične postopna krepitev in živčno – mišični nadzor. Nadaljuje se sklepna mobilizacija in izvajanje tehnik za povečanje fleksibilnosti. Prične se z vajami za krepitev mišic. Vaje se lahko kreirajo tudi s pripomočki (uteži, trakovi, ravnotežna blazina itd.). Pomembno je, da posameznik začne z dejavnostmi, ki pripomorejo k povečanju vzdržljivosti, kot so plavanje, kolesarjenje, hoja, trening z utežmi itd.

Cilj tretje faze je vrnitev optimalnega obsega gibljivosti sklepov, izboljšanje mišične moči in vzdržljivosti. V 3. fazi se fokus daje na izboljšanje propriocepcije, ki torej pomeni zagotavljanje zavedanja gibanja.

Faza 4

V zadnji fazi je prioriteta na vrnitvi v šport oziroma v prvotno življenjsko rutino brez bolečin. Obdobje 4. faze traja od 6 tednov naprej. Fizioterapevtski plan se osnuje na postopni vadbi za krepitev in vzdržljivost, koordinacijo in agilnost.

Cilj je nadaljevati principe 3. faze, a vzpostaviti večjo progresivnost.

Če se pri zvinu gležnja ne ukrepa pravočasno ali se sploh ne vzpostavi rehabilitacijski plan pod nadzorom fizioterapevtov, je večja verjetnost za razvoj kronične nestabilnosti v gležnju, kar pomeni šibkost mišic in stalna nesigurnost pri ravnotežju. Rehabilitacijo gležnja je potrebno začeti takoj, saj v primeru odlašanja poškodba ne izzveni v celoti in lahko pusti dolgotrajne posledice.

Ali je za zvin gležnja potrebna operacija?

Zelo redki primeri so, ki po poškodbi gležnja zahtevajo operativni poseg. Operativni poseg pri zvinu gležnja pogosto vključuje popravek pri ligamentih. Če pride do operativnega posega, je pooperativna rehabilitacija ključnega pomena za ponovno vzpostavitev optimalne funkcionalnosti gležnja.

Preventiva in preprečevanje ponovne poškodbe

  • Krepitev mišic v predelu stopala.
  • Funkcionalne vaje za razvijanje hitrosti, ravnotežja, koordinacije (usklajenosti gibanja) in splošne mišične moči.
  • Ustrezna obutev, zlasti pri kronični nestabilnosti telesa. Nošenje obutve z visoko peto se odsvetuje.
  • Uporaba opornice za področje gležnja, ki je nestabilen.
  • Segrevanje mišic z raztezanjem pred pričetkom fizične aktivnosti.

Za posameznike s potrjenim zvinom gležnja je izjemno pomembno, da se rehabilitacija izvaja pod strokovnim nadzorom, saj se rezultati le tako dosežejo v optimalno hitrem času. Vadbeni rehabilitacijski plan je torej sestavljen iz živčno-mišičnih in proprioceptivnih vaj.

Fizioterapevtski plan

Če se rehabilitacijski plan začne v akutni fazi primerno izvajati, se poškodba lahko garantirano sanira in stanje vrne v normalo. Strokovno nadzorovana vadba privede do izboljšanja moči, propriocepcije, hitrejše vrnitve na delovno mesto in šport v primerjavi z izvajanjem vadbe brez nadzora in vodenja. Do hitrejšega izboljšanja stanja pride tudi z uporabo manualne mobilizacije, ki jo izvaja fizioterapevt.

Fizioterapija in mobilizacija gležnja

Rehabilitacijski plan, ki vključuje vaje koordinacije (usklajenosti gibanja) in ravnotežja, dokazano preprečuje ponavljajoče se zvine gležnja. Če trenutno oklevate z rehabilitacijo gležnja, ne pustite stanja poškodbe neobravnavanega, ampak nas pokličite in pomagali vam bomo. V podjetju FizioGib nudimo kvalitetno obravnavo. Da prihranimo vaš čas, pridemo kar na vaš domači naslov. Sestavili bomo rehabilitacijski plan in vas nadzorovano vodili do zastavljenih ciljev.

Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Fong, Daniel Tik-Pui, Youlian Hong, Lap-Ki Chan, Patrick Shu-Hang Yung in Kai-Ming Chan. 2007. A systematic review on ankle injury and ankle sprain in sports. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17190537/.

Vuurberg, Gwendolyn, Alexander Hoorntje, Lauren M Wink, Brent F W van der Doelen, Michel P van den Bekerom, Rienk Dekker, C Niek van Dijk, Rover Krips, Masja C M Loogman, Milan L Ridderikhof, Frank F Smithuis, Sjoerd A S Stufkens, Evert A L M Verhagen, Rob A de Bie in Gino M M J Kerkhoffs. 2018. Diagnosis, treatment and prevention of ankle sprains: update of an evidence-based clinical guideline. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29514819/.

Massachusetts General Hospital, Orthopaedics, Physical Therapy. Physical Therapy Guidelines for lateral Ankle Sprain. https://www.massgeneral.org/assets/mgh/pdf/orthopaedics/foot-ankle/pt-guidelines-for-ankle-sprain.pdf.

Sportsinjuryclinic. 2022. Foot and Ankle Muscles. https://www.sportsinjuryclinic.net/sport-injuries/ankle-pain/foot-ankle-muscles.

Mayo Clinic. 2022. Sprained ankle. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/sprained-ankle/symptoms-causes/syc-20353225.

/by

Kaj je hernija diska in kako jo odpravite?

Eden najpogostejših vzrokov za bolečine v križu je hernija, ki pomeni poškodbo oziroma natančneje zdrs medvretenčne ploščice. Poškodba navadno nastane zaradi preobremenitve na telo, konkretno na diske med vretenci, najpogosteje v ledvenem delu, saj so ravno v tem predelu obremenitve največje. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako lahko odpravite hernijo brez kirurškega posega in kako preventivno skrbeti, da do tega stanja ne pride!

Hernija diska prikaz

Kaj je hernija in kako jo odpravite, preberite v nadaljevanju.

Kljub razširjenosti tega stanja še vedno ni dovolj dobrega znanja, kaj dejansko se dogaja v predelu hrbtenice. Predstavljamo vam pomembne podatke, smernice in ključne informacije, ki vam lahko pripomorejo k hitrejšemu dosegu ciljev.

Anatomija hrbtenice in diskov

Hrbtenica je sestavljena iz 32 do 34 vretenc in med vsakim vretencem je “vložen” disk oziroma medvretenčna ploščica, ki kot amortizer deluje na hrbtenico. Hrbtenico delimo na:

  • 7 vratnih vretenc,

  • 12 prsnih,

  • 5 ledvenih,

  • 5 križničnih vretenc, ki so zraščena v križnico,

  • 3 do 5 trtičnih vretenc, ki so zraščena v trtico.

Zgradba vretenc je oblikovana tako, da oblikujejo spinalni kanal, znotraj katerega poteka hrbtenjača. Hrbtenjača je pomembna za prenos živčnih impulzov do možganov in obratno. Hernija diska lahko povzroči stisk oziroma kompresijo na hrbtenjačo in prenos živčnih impulzov se zmanjša ali popolnoma izpade.

Diski oziroma medvretenčne ploščice so zgrajeni iz želatinoznega jedra in čvrstega obroča. Diski so na splošno sestavljeni iz vode in lahko si predstavljate, da jedro plava v obodu. Tako kot se gibajo vretenca, tako se prilagaja vsak disk. Diski blažijo sile na hrbtenico, in ker je njihova primarna sestavina voda, je pomembno, da smo ves čas hidrirani. V primeru dehidracije disk ni dovolj nahranjen in njegov mehanizem delovanja se avtomatsko oteži.

Prikaz hernije diska - stisk diska

Povečanje notranjega tlaka v disku povzroči, da sile na čvrst obroč delujejo s takšno močjo, da se obroč pretrga. Jedro nato zleze skozi pretrganino do hrbteničnega kanala in začne pritiskati na hrbtenjačo. Zaradi močnih pritiskov lahko pride do stiska hrbtenjače in s tem zmanjšane senzibilitete v določenih področjih telesa. Občuti se bolečina, mravljinčenje v nogo itn. Ta pojav, ko se jedro izboči, imenujemo protruzija diska. Do protruzije najpogosteje pride v predelu L4/L5 in L5/S1, kajti ta predel hrbtenice nosi in prejema največje obremenitve.

A poleg protruzije diska poznamo še tri ostale možne hernije diska:

  • ekstruzija,
  • prolaps,
  • sekvestracija.

Ekstruzija pomeni, da se vezivni obroč predre in jedro diska zdrsne v epiduralni prostor.

Prolaps predstavlja stanje, ko disk predre vezivni obroč skoraj v celoti. Zadržujejo ga zunanja vlakna vezivnega obroča.

Sekvestracija pomeni sprostitev prostega telesa, kar pomeni, da se herniacija loči od diska.

Hernija diska in značilni simptomi

V 24% se protruzija diska pojavi povsem asimptomatsko, zato je vsako nenadno bolečino potrebno spremljati.

Hernija diska in zanjo značilni simptomi se pojavijo na eni strani telesa.

  • Bolečina v roki ali nogi (Če se hernija diska pojavi v ledvenem delu hrbtenice, se bolečina zelo pogosto nadaljuje v zadnjico in nogo. Ko se občuti mravljinčenje v nogi, pomeni, da je pritisk usmerjen na išiadni živec, kar imenujemo išias. Ob pojavu hernije v vratnem delu hrbtenice pa lahko bolečino, mravljinčenje in izpad senzibilitete občutite v predelu ramena in roke, vse do prstov na dlani.)
  • Odrevenelost ali mravljinčenje sta skoraj neizogibna simptoma pri herniji diska.
  • Izguba nadzora pri uriniranju.
  • Povečana bolečina v predelu hrbtenice, nogah ali rokah ob kihanju, kašljanju in/ali izvajanju sunkovitih gibov.
  • Značilna je intenzivnejša bolečina v jutranjih urah.

Dejavniki tveganja za nastanek hernije diska

Nepravilno dvigovanje težkih predmetov

Če težki predmet dvignete na način, da vso silo usmerite v hrbtenico namesto v noge, imate večjo možnost za nastanek hernije diska. Zakaj?

Ko dvignete npr. težko škatlo z usločeno hrbtenico, se medvretenčni  prostori povečajo in disk zlahka “pade” iz medvretenčnega prostora ter začne pritiskati na hrbtenjačo. V primeru pravilnega dviga je hrbtenica vzravnana in vso težo, ki jo morate dvigniti, usmerite v noge.

(ne)pravilno dvigovanje težkih bremen kot posledica hernije diska

Ponavljajoči se gibi

Veliko posameznikov si zaradi narave dela uniči hrbtenico, saj so gibi enolični in povsem izven optimalnih vzorcev gibanja. Nekatera službena opravila zahtevajo konstantno sklanjanje in/ali dvigovanje, kar se olajša s pravilnim dvigovanjem težkih bremen in vmesnimi odmori z raztezanjem ali zamenjavo monotonega položaja.

Prekomerna telesna teža

Dodatno breme na hrbtenico in medvretenčne ploščice povzroči prekomerna telesna teža, ki se popolnoma da odpraviti z disciplino in pravilnimi pristopi.

Staranje

Hernija diska je pogosta posledica staranja, saj diski s starostjo postanejo manj prožni, so izsušeni in s tem nagnjeni k pretrganju že ob manjšem naporu.

Neaktiven življenjski slog

Brez gibanja ni močnih mišic, ni dobre stabilizacije mišic na hrbtenico in vse ostale strukture postanejo ohlapne. Lažje pride do nenadnih premikov, saj strukture niso stabilizirane. Ti premiki lahko pomenijo tudi hernijo diska.

Kajenje

Raziskave kažejo na zmanjšano preskrbljenost diskov in okolnih tkiv s kisikom zaradi kajenja, kar povzroča hitrejšo degeneracijo.

Kako pozdraviti hernijo diska brez operacije?

Hernija diska in možnosti zdravljenja

1. Takoj, ko občutite bolečine, težave z ravnotežjem, motnjami senzibilitete, šibke mišice v nogah ali rokah, se naročite na obisk pri zdravniku. Zdravnik vam bo s testi preveril moč mišic in morebitno mišično šibkost, izgubo občutka in refleksov.

2. Test prisotnosti hernije diska z dvigom noge

Zdravnik s specializiranim testom napove, ali gre za prisotnost hernije diska. Dobili boste navodilo, da se uležete na trdo podlago in iztegnete bolečo nogo. Koleno je pri tem vzravnano. Če ob dvigu noge začutite močnejšo bolečino po celotni nogi in predvsem v predelu pod kolenom, je to znak, da je test pozitiven in hernija diska potrjena.

3. Počitek je v prvi vrsti rešitev po napornem dvigovanju težkih bremen, pri hudih bolečinah ali drugih razlogih utrujenosti.

4. Zdravnik lahko za bolečino predpiše določena zdravila, a le-ta stanje omilijo, ga ne pozdravijo.

5. Hlajenje in gretje sta dobri tehniki za pregrevanje in hlajenje bolečih predelov.

6. Ker so v hrbtenici možni 4 različni gibi (zasuk, zaklon, predklon in odklon), je dobro, da vse 4 gibe izvedete vsakodnevno, saj tako hrbtenico optimalno razgibate.

Fizioterapija – rešitev za hernijo

Fizioterapevti s testi ugotovimo telesne težave, kot so težave pri hoji, slaba telesna drža, togost sklepov in zmanjšana gibljivost, izguba refleksov, šibkost ali napetost mišic.

Fizioterapevtska ocena za stanje hernije diska

Nadzorovana krepitev mišic, ki je ključna za stabilizacijo hrbtenice, je temelj za dobro podporo vseh struktur.

Vaje, ki jih fizioterapevti sestavimo za vsakega posameznika, so osnovane na stabilizaciji trupa, stabilizaciji medenice in raztezanju. Pomembno je, da se vaje kljub prisotni bolečini izvajajo in zato pride v roku 4 do 6 tednov pri 80 % posameznikov do izboljšanja.

Potrebno se je zavedati, da daljše mirovanje in obdobje fizične neaktivnosti stanje le še poslabšuje, saj se utesnjevanje živcev postopno potencira.

Rehabilitacijski plan za odpravljanje diskus hernije se lahko loči na več delov in tako v vsakem delu zajame svoje področje.

V 1. delu je potrebno usvojiti stabilnost ledvenega dela hrbtenice (če je hernija v tem predelu), kar se pridobi s stabilizacijskimi vajami in ostalimi obravnavami fizioterapije.

V 2. delu je cilj osredotočen na vzpostavitev optimalne mobilnosti in kontrolo medenice.

V 3. delu  je cilj fizioterapevtov in drugih strokovnih delavcev postopno povečati mišično vzdržljivost predvsem v stranskih trebušnih mišicah, hrbteničnih mišicah in globokih trebušnih mišicah.

V 4. delu rehabilitacijskega plana se začne nadgradnja stabilnosti, mobilnosti in mišične moči v kompleksnejših gibalnih vzorcih za večje uspešno doseganje rezultatov.

Stabilizacijske vaje kot preventiva hernije

Ena izmed fizioterapevtskih metod, ki koristi herniji diska, je tudi trakcija, ki se izvede na način vleka za razteg hrbtenice. S tem se povečajo medvretenčni prostori, ki omogočijo razbremenitev pritiska na medvretenčno ploščico.

Fizioterapevti poskrbimo, da ob izvajanju primernih vaj ne občutite večje bolečine in drugih simptomov, da izboljšate telesno držo in da se izogibate gibanju, ki slabša morebitno togost in rigidnost sklepov. Fizioterapevti ugotovimo, ali gre za povečan mišični tonus v določeni mišici, in vas naučimo pravilnega raztezanja. Na podlagi vseh faktorjev se sestavi plan rehabilitacije, ki se s kontinuiranim izvajanjem izkaže za uspešno obliko konzervativnega zdravljenja hernije diska.

Fizioterapija na domu

V podjetju FizioGib vam nudimo fizioterapijo kar v udobju vašega doma. Ne odlašajte in nas kontaktirajte na brezplačni telefonski pogovor in svetovali vam bomo smernice do uspešnih rezultatov. Z vami bomo od začetka do konca obravnav.

Kdaj se odločiti za kirurško zdravljenje?

Kirurško zdravljenje pride v poštev v primeru, kadar je hernija diska tako močno intenzivna, da z vadbo ne popravimo stanja. V najslabšem primeru se lahko disk premakne iz medvretenčnega prostora za toliko milimetrov, da je pritisk na hrbtenjačo neizbežen.

Če ostra, intenzivna bolečina ne poneha v roku 6 – 8 tednov, je kirurško zdravljenje kot ustrezna rešitev. Kirurško zdravljenje predstavlja takojšnjo sprostitev bolečine, a ne odpravi vzroka nastanka diskus hernije. Vendar rehabilitacijska vadba pod vodstvom fizioterapevtov in drugih strokovnih delavcev pripelje do odpravljanja mišičnih nesorazmerij in s tem vzrokov nastanka.

Epiduralne blokade

Z iglo se vbrizga zdravilo tik ob hrbtenjačo, kar je po navadi potrebno večkrat ponoviti. Zdravilo omili simptome hernije.

Cervikalna discektomija s fuzijo

V predelu vratne hrbtenice se opravi cervikalna discektomija s fuzijo, ki pomeni odstranitev celotnega diska, da se sprosti pritisk na hrbtenjačo. V medvretenčni prostor se postavi nadomestna kostna struktura, ki vretenci poveže skupaj, da se zarasteta.

Mikrodiscektomija

Odstranitev dela diska, ki pritiska na hrbtenjačo in s tem na živčne korenine, se imenuje mikrodiscektomija. Ker se uporablja mikrokirurška tehnika, je kolateralna škoda obhrbteničnih struktur minimalna. Spada med najbolj pogoste kirurške posege v predelu hrbtenice.

Zanimivost

Zjutraj, ko vstanete, lahko občutite togost in zmanjšano gibljivost v sklepih, kar je po več urah mirovanja normalno. Kar se zgodi z diski čez noč, je pomembno za funkcioniranje skozi dan. Diski se preko noči napolnijo z vodo, ostalimi hranili in se strukturno povečajo, kar je med drugim tudi razlog, zakaj smo v jutranjih urah malenkost višji v primerjavi z večerom. Zjutraj je temeljno, da vstanete mirno, da začnete z dnevom v počasnem tempu in da dovolite hrbtenici, da se pripravi na nove dnevne obremenitve. V jutranjih urah je dobro izvajati tudi aktivnost za povečanje gibljivosti.

Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Mohamad Bydon. 2022. Overview: What is a herniated disk? A Mayo Clinic expert explains. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/herniated-disk/symptoms-causes/syc-20354095.

Gadjradj, Pravesh S, Mark P Arts, Maurits W van Tulder, Wim J R Rietdijk, Wilco C Peul in Biswadjiet S Harhangi. 2017. Management of Symptomatic Lumbar Disk Herniation: An International Perspective. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28632645/.

Vialle, Luis Roberto, Emiliano Neves Vialle, Juan Esteban Suarez Henao in Gustavo Giraldo. 2010. Lumbar Disk Herniation. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2255497115302111.

Christopher Bise. 2016. Physical Therapy Guide to Herniated Disk. https://www.choosept.com/guide/physical-therapy-guide-herniated-disk.

/by

Artroza in učinkoviti pristopi zdravljenja

Če se srečujete z bolečinami v sklepih, jutranjo okorelostjo in ostalimi težavami v področju sklepov, lahko gre morda za artrozo, znano tudi pod imenom osteoartritis. Hrustanec pri artrozi izgine ali se poškoduje, zaradi česar se trenje na kost poveča. Poškodbe hrustanca so značilne v sklepih, ki se z leti lahko močno obrabijo. To so kolenski sklep, kolčni sklep in vratni del hrbtenice.

Artroza v kolenu

 

Artroza se pojavi zlasti, če opravljate delo, ki zahteva obremenjenost sklepov, ali če imate prekomerno telesno težo. Pojavi se tudi zaradi intenzivne uporabe sklepov med športom in je značilen pojav ob staranju. Je degenerativna sklepna bolezen, ki se brez ustrezno sestavljenega plana zdravljenja ne da lajšati.

Kakšna je razlika med artrozo in artritisom?

Artritis je vnetna bolezen, ki prizadene enega ali več sklepov po vsem telesu. Povzroča otekanje, bolečine in povišano telesno temperaturo na obolelih mestih, torej v področju sklepa. Pri artrozi gre za degenerativno stanje, povezano s staranjem.

Tarčni faktor pri artrozi je hrustanec, ki je spolzko tkivo (gelu podobna snov). Pokriva konce kosti, in ko se z leti stanjša ali celo izgine, povzroča izgubo gibljivosti sklepov in bolečine. Hrustanec je zgrajen iz 80 % vode, obdan pa je z vezivnim ogrodjem t.i. matriksom. Ker je hrustanec slabo prekrvavljen in presnovno manj dejaven, je s tega vidika bolj dovzeten za obrabo.

Sklepi, ki so odgovorni za prenašanje teže, so največkrat pri artrozi tarčni sklepi obolenja. To sta kolenska sklepa, kolčna sklepa, prav tako pa so bolj dovzetni za artrozo še sklepi, ki so v preteklosti že bili poškodovani.

Hrustanec pri artrozi

 

Artroza je lahko posledica staranja, poškodbe ali dolgotrajne obrabe hrustanca v sklepih.

Artritis je lahko posledica poškodbe, okužbe, motenj imunskega sistema ali težav s prekomerno telesno težo.

Najpogostejšo obliko artritisa (osteoartritis) predstavlja artroza sklepov.

Zakaj artroza boli?

Ker hrustanec ni oživčen in nima niti krvnih žil, bi lahko trdili, da bolečina izhaja iz neznanih virov. A temu ni tako. Sklepna ovojnica, ki obdaja sklep, je izjemno oživčena in delci odmrlega hrustanca jo dražijo ter povzročajo vnetje. To pa povzroča močne nenadzorovane bolečine in iritacijo.

Simptomi, ki so značilni za artrozo, so:

  • spontani, stresni zlomi,
  • krvavitve v sklepih,
  • stisnjeni živci,
  • bolečina in togost v predelu sklepa (predvsem zjutraj in zvečer),
  • zmanjšana gibljivost v sklepu,
  • drgnjenje kost ob kost,
  • otekanje okoli sklepa,
  • deformacija in okvara funkcije,
  • rdečica kože okoli prizadetih sklepov,
  • bolečina, ki se pojavlja postopoma in se poslabša pri aktivnosti,
  • zmanjšana mobilnost kolena in zato težje vstajanje npr. s stola, iz avta itn.

Artroza ima simptome, ki so skupni prav vsem vrstam artritisa. Simptome artroze pozna zelo malo posameznikov, t.j. 10 – 15 % ljudi, ki ima artrozo.

Če simptomov ne spremljate in ostajate v nepotrjeni diagnozi, je posledica nezdravljenja tudi velika težava s spanjem, nezmožnostjo opravljanja vsakodnevnih opravil in nenadzorovano povečanje telesne teže zaradi neaktivnosti.

Insomnia kot posledica artroze

 

Kaj povzroči artrozo?

Dejavniki, zaradi katerih se artroza hitreje pojavi, so:

  • Prekomerna telesna teža, saj poveča pritisk na vse sklepe v telesu, še posebej na kolena. Artroza v kolenskem sklepu je zato najpogostejša.
  • Dejavnosti, ki vključujejo monotone gibe in s tem preobremenitev (npr. gibi na delovnem mestu).
  • Predhodne poškodbe sklepov (npr. športne poškodbe).
  • Starost, saj se sposobnost obnavljanja hrustanca z leti zmanjšuje.
  • Genska slika – podeduje se lahko nepravilna oblika kosti določenega sklepa.
  • Spol – pri ženskah je artroza pogostejša kot pri moških, predvsem od 55. leta naprej.
  • Ostale bolezni (npr. revmatični artritis) lahko hitreje vodijo do artroze.

Ker artrozo delimo na primarno in sekundarno razvijanje bolezni, je izjemno pomembno, da se poglobimo v zdravljenje tako primarne kot tudi sekundarne faze. Do primarne artroze pride zaradi preobremenitve sklepov (npr. s specifično aktivnostjo – enolični gibi v službenem času), medtem ko do sekundarne artroze pride zaradi poškodbe ali vnetnih bolezni sklepov.

Artroza – najpogosteje pojavljena v kolenu

Gonartroza ali artroza kolena je visoko prevalentna, saj se hrustanec v kolenskem sklepu hitro obrablja zaradi vseh sil, ki delujejo na sklep. Bolečine v kolenu so neizogiben pojav pri gonartrozi, a stopnjujejo se pri večjih obremenitvah (npr. daljša hoja).

Razvijanje artroze

Artroza je počasi napredujoča bolezen, a z vsakim napredovanjem se stopnjuje tudi faza razvijanja:

  1. začetna faza – stanjšanje hrustanca,

  2. zmerna faza – hrustanca ni več,

  3. huda faza – hrustanca ni več, prisotni osteofiti.

Osteofiti so kostni izrastki v področju poškodovanega hrustanca. Ovirajo gibanje in funkcionalno gibalnost telesa. Nastanejo zaradi poškodovanega hrustanca, ki postaja zmeraj tanjši, tako bolezen doseže kostno tkivo. Proces se nadaljuje na kosteh in z rastjo osteofitov oteži mehaniko gibanja in s tem življenjski slog.

Ko pride do tretje faze razvijanja artroze in ko hrustanca ni več, pride do stanja, ko se kosti drgnejo druga ob drugo z manj absorpcijskimi učinki in povzročajo bolečine, otekline, zmanjšano sposobnost premikanja in togost v samem sklepu.

Kako preprečite napredovanje artroze?

Ključno za zaustavitev napredovanja artroze je prioritiziranje kvalitetnega življenjskega stila, kamor uvrščamo dnevno fizično aktivnost, ohranjanje zdravega odstotka telesne maščobe, uživanje prehrane z veliko kalcija in vitamina K.

Raziskave potrjujejo znatno izboljšanje stanja po dodajanju kolagena skupaj s kvalitetnim življenjskim slogom.

Posebnega zdravljenja za artrozo ni, zato je zdravljenje simptomatsko. Potrebno je spodbujati redno fizično aktivnost posameznika, ki je prioriteta zdravljenja. Lajšanje bolečine se začasno lahko omili z jemanjem analgetikov in po potrebi nesteroidnih protivnetnih zdravil.

Obutev je pri stanju artroze temeljna, kar pomeni, da udobni in mehki čevlji blažijo udarce, ki so storjeni s hojo.

Hoja kot dobra aktivnost pri artrozi

 

V primeru, da opravljate poklic, ki zahteva sedeče delo, je dobro, da večkrat na dan vstanete in se razgibate. Pisarniški stol naj bo primerno podložen in s tega vidika dovolj udoben.

Vloga fizioterapije pri artrozi

Ker je aktivnost glavna sestavina za lajšanje težav pri artrozi, je optimalno sestavljen plan vadbe s strani fizioterapevtov ključnega pomena. V obdobju vnetja in hudih bolečin je priporočljivo nekaj dni mirovati in z aktivnostjo začeti postopoma. V takih primerih fizioterapevt najlažje oceni gibalno sposobnost in vrnitev v fizično aktivnost, kajti prekomerno mirovanje spet ni priporočljivo. Pred nadzorovano vadbo fizioterapevti s palpiranjem lokaliziramo mesto bolečine in tako odkrijemo še dodatne morebitne izbočenosti, oteklino, sposobnost gibljivosti itn.

Gibanje, podkrepljeno z nadzorom fizioterapevta, krepi mišice, ki ščitijo in razbremenijo oboleli sklep. Potrebno je izbrati prave vaje in vadbo prilagoditi posamezniku. Ob začetku nadzorovane vadbe je pomembno, da se telo začne segrevati z lažjo aktivnostjo (npr. hojo), da se bolečina ublaži.

Okrepljene mišice stabilizirajo vse okolne strukture, zmanjšujejo bolečine in olajšajo gibanje.

Poleg nadzorovane vadbe v poštev pridejo še blagodejni športi za artrozo, kot sta to kolesarjenje in plavanje. Prej kot se začne nadzorovana vadba, boljša je prognoza zdravljenja.

Plavanje kot blagodejna vadba za artrozo

Uspešna pri artrozi je tudi uporaba opornice (npr. za koleno), ki poveča stabilnost kolena in s tem zmanjša bolečine. Opornica podpira muskulaturo v predelu kolena, podpira pogačico in celoten sklep z vsemi pripadajočimi strukturami. Obremenjevanje kolena je z opornico veliko lažje in brez konstantnega nadzora strokovnih delavcev varneje opravljeno.

Ko v poštev pride le še operacija…

Z operacijo je možno, da dobite nov sklep, ki bo zamenjal obrabljenega. Obstajajo še drugi postopki, ki so nekoliko manj invazivni, in sicer:

  • artroskopija,
  • postopek z matičnimi celicami,
  • vbrizganje hialuronske kisline,
  • oralno jemanje hialuronske kisline in glukozamina.

Pokličite nas in pomagali vam bomo odpraviti bolečine brez operacije!

V podjetju FizioGib skrbimo za celostno obravnavo posameznikov. Če imate bolečine v sklepu/ih zaradi artroze in ne veste, kako se lotiti zdravljenja, ne oklevajte in nas pokličite ali izpolnite spletni obrazec.

Smo fizioterapija na domu, kar pomeni, da za vas pridemo kar na domači naslov in vam prihranimo zapravljanje časa s prevozom.

FizioGib vam nudi udobje, varnost, kvaliteto in prijaznost. 

Viri

Mid Atlantic Orthopedic Associates. 2021. What is Arthrosis and How Can You Treat It. https://www.midatlanticorthonj.com/what-is-arthrosis-and-how-can-you-treat-it/.

Tankred Wegener in Niels-Peter Lüpke. 2003. Treatment of patients with arthrosis of hip or knee with an aqueous extract of Devil’s Claw (Harpagophytum procumbens DC). https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ptr.1322.

/by

Artroskopija in rehabilitacija po njej

Artroskopija je postopek, pri katerem kirurg opravi majhen rez v določen del telesa, kamor vstavi ozko cevko. Ta cevka je pritrjena na optično video kamero in pogled v notranjost sklepa se prenaša na večji zaslon. Artroskopija torej omogoča, da se z majhnim rezom vidi celotna notranjost sklepa. Nato se naredi še en majhen rez, skozi katerega se opravi kirurški postopek.

Najpogosteje se artroskopija prakticira v kolenskem sklepu, predelu ramena in komolca, gležnju, kolčnem sklepu in zapestju.

Stanja, ki se tretirajo z artroskopijo:

  • poškodovan ali raztrgan hrustanec,
  • pretrgane vezi,
  • brazgotinjenje v sklepih.

Najpogosteje se artroskopija izvede v kolenu, in sicer pri stanjih, kot so raztrganine meniskusa,  poškodbe vezi itn. Artroskopija se prakticira še v primerih raztrganin tetiv v področju rotatorne manšete, pri impingement sindromu, ponavljajočih se izpahih v rami, pri spremembah hrustanca in pri kroničnih vnetjih notranje sklepne ovojnice.

Artroskopija se uporabi tudi pri stanju potrjene diagnoze osteoartritis, kadar konzervativna zdravljenja niso več učinkovita.

Kdaj je artroskopija koristna?

Vprašanje lahko delimo na dva odgovora. Kadar gre za popravilo, odstranitev poškodovanih struktur v telesu (npr. meniskusa), je artroskopija prvovrstna izbira. Prav tako pa se artroskopija lahko uporabi še za potrditev diagnoze in oceno kakovosti ter funkcionalnosti vseh obsklepnih struktur. Slednji razlog uporabe artroskopije ni pogost primer, a je vseeno v nekaterih primerih prakticiran.

Artroskopija kolena

Kako varna je artroskopija?

Literatura navaja, da je artroskopija zelo varen postopek. V redkih primerih se lahko pojavijo komplikacije, in te so:

  • poškodba tkiv ali živcev zaradi nepravilne namestitve kirurških instrumentov,
  • pojav okužbe, saj je postopek invaziven,
  • prekomerna krvavitev ali takojšen pojav otekline,
  • alergijska reakcija na anestezijo,
  • pojav krvnih strdkov, če postopek traja več kot 1 uro, kar je precej redko, potem se poveča tveganje za nastanek spontanih krvnih strdkov in to predvsem v nogah ali pljučih.

Z artroskopijo lahko preverimo vzrok nastanka bolečine v sklepih, otekanje in togost, a to se opravi v primerih, če z drugimi preiskavami (npr. rentgensko slikanje) ni bilo ugotovljeno, zakaj je prišlo do trenutnega stanja.

Če se z artroskopijo odstrani poškodovan hrustanec, se je potrebno zavedati, da se kasneje v življenju nagnjenost k osteoartritisu lahko poveča.

A možne komplikacije ne odtehtajo vseh prednosti, ki jih artroskopija nudi. Artroskopija nudi hitrejše okrevanje, ne zahteva hospitalizacije, pušča komaj vidne sledi posega na koži in omogoča podroben pregled anatomskih struktur.

Vrste anestezije

Glede na postopek, se temu primerno izbere vrsta anestezije.

  1. Lokalna anestezija

  2. Regionalna anestezija

  3. Splošna anestezija

Lokalna anestezija pomeni, da se pod kožo vbrizga sredstvo, ki umrtviči obravnavani del telesa. Oseba je med postopkom budna in čuti se le droben pritisk ali občutek gibanja v sklepu.

Regionalna anestezija se izvaja z majhno iglo, ki se jo namesti npr. med dve ledveni vretenci. To omrtviči spodnjo polovico telesa. Oseba je med postopkom budna.

Splošna anestezija je zaradi trajanja posega najdlje trajajoča in je za osebo najbolje, če je v nezavesti. Splošna anestezija se opravi intravensko, torej skozi veno.

Kako se artroskopija izvede?

V prvi vrsti se artroskopija opravi, kadar kirurg želi vpogled v notranjost sklepa. Pri tem se uporablja instrument artroskop. Z artroskopom se lahko posnamejo posnetki v živo v notranjosti sklepa. Gre za minimalno invaziven postopek, ki poteka skozi majhne reze, ki jih kirurg naredi v kožo. Okrevanje je v primerjavi z daljšimi posegi hitrejše, manj boleče, z minimalno izgubo krvi in brazgotinjenja. Skozi rez se vstavi artroskop. Informacije o notranjosti sklepa se prenašajo na zaslon in na ta način kirurg ve, v čem je težava in kako se odpravi. Na majhne reze se po končanem postopku namestijo le manjše obloge ali povoji. Vbodne rane se lahko zacelijo že v nekaj dneh.

Artroskopski postopek

Priprava pred postopkom artroskopije

Pri obisku zdravnika se je potrebno prepričati, ali je artroskopija zares potrebna, saj morda pride v poštev le dobro zasnovana vadba pod vodstvom fizioterapevtov in tako lahko fizioterapija popravi trenutno stanje. A kljub različnim primerom, ko bi fizioterapija lahko bila rešitev, zmeraj ni tako in v takih primerih potem na vrsto pride artroskopija.

Pred artroskopijo je svojega osebnega zdravnika potrebno seznaniti o jemanju drugih zdravil in prehranskih dopolnil. Potrebno je odstraniti nakit in se obleči v športna oblačila za udobneje opravljen postopek.

Skrb po artroskopiji

Takoj po opravljeni artroskopiji se lahko pojavi bolečina, oteklina in modrice.

Artroskopija velja za hitro opravljeno metodo, kar kaže primer artroskopije kolena, ki se opravi v eni uri. Ker je artroskopija opravljena v tako kratkem času v primerjavi s katero drugo operacijo, je tudi čas rehabilitacije hitrejši.

Po opravljeni artroskopiji so naslednji napotki za domov ključni:

  • zdravila (ob kakršnih koli visokostopenjskih bolečinah),
  • hlajenje otekline,
  • vadba pod vodstvom fizioterapevtov (za mišično moč in vrnitev funkcije sklepa).

V nekaterih primerih je potrebno stopnjo aktivnosti prilagoditi, zlasti pri športnikih, ki prakticirajo šport s prekomernim skakanjem, tekom, saj le-to lahko dodatno poškoduje koleno. Vsaj za neko obdobje po opravljeni artroskopiji je potrebno izbirati aktivnosti, ki imajo manjši vpliv na koleno oziroma predel telesa, ki je bil artroskopsko obravnavan.

Fizioterapija kot učinkovito sredstvo po opravljeni artroskopiji

Nadzorovana vadba s strani fizioterapevta ima pomembno vlogo pri tem, kako dobro bo okrevanje. Sestavljen program vadbe izboljša končni rezultat. V podjetju FizioGib zagotavljamo kvalitetno obravnavo po vaši opravljeni artroskopiji. Nadzorovana vadba je temelj do povrnjene funkcije telesa in fizioterapevti iz podjetja FizioGib za vas poskrbimo celostno kar v udobju vašega doma.

Fizioterapija po artroskopiji

Popolno okrevanje po artroskopiji lahko traja od 1 tedna do nekaj mesecev, kar je odvisno od lokalizacije poškodbe in vsesplošnega zdravja posameznika.

V rehabilitacijskem času, pa naj bo to 1 teden ali več mesecev, se načrtuje, kdaj se je smiselno vrniti na delovno mesto, na kakšen način se lahko opravljajo vsakodnevne aktivnosti, ki zahtevajo obremenjevanje telesa (npr. dvigovanje težkih predmetov), kdaj je smiselno začeti voziti avto in kdaj je smiselno pričeti s športom, ne glede na to, ali se ukvarjate profesionalno ali rekreativno.

Vsak posameznik se po artroskopiji rehabilitira različno dolgo, a v sklopu fizioterapije se rehabilitacija povzpne na optimalne dosege ciljev.

Primeri vaj, ki jih fizioterapevti prakticiramo pri primerih stanj po opravljeni artroskopiji kolena:

  • stabilizacijski izpadni korak,
  • pravilen počep,
  • dvig na prste.

Rehabilitacijski plan se začne z lažjimi vajami, ki se postopno stopnjujejo v intenziteti in kompleksnosti izvajanja.

Če ste ravnokar opravili artroskopijo, ne odlašajte z rehabilitacijskim obdobjem in nas pokličite ali nam pišite. Poskrbeli bomo, da se boste v življenjska opravila vrnili funkcionalno in brez težav.

Viri

Mayo Clinic. 2022. Arthroscopy. https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/arthroscopy/about/pac-20392974.

Cleveland Clinic. 2021. Knee Artrhroscopy. https://my.clevelandclinic.org/health/treatments/17153-knee-arthroscopy.

/by

Kaj je teniški komolec in 5 načinov, kako se mu izogniti

Vas ob vsakem manjšem gibu zbode neprijetna bolečina v komolcu? V nadaljevanju preberite, kako odpraviti teniški komolec! Predstavljamo vam tudi 5 načinov, kako se mu izogniti in stanje ohraniti ali pripeljati nazaj v optimalno funkcionalno gibalnost.

Teniški komolec spada pod tendinitis, kar pomeni vnetje in otekanje kit. Z drugo besedo teniški komolec imenujemo lateralni epikondilitis. Vnetje povzroča bolečino v komolcu in navzdol po roki. Seveda za teniškim komolcem lahko zbolite tudi, če nikoli niste bili na teniškem igrišču. Na nastanek tovrstnega stanja namreč vplivajo ponavljajoči se gibi in prekomerna nenehna aktivnost mišic, ki omogoča gibe prvih treh prstov na roki.

Teniški komolec

Pojavnost teniškega komolca povsem variira, saj se pojavi pri vseh generacijah, a najpogostejši je pri posameznikih od 40. leta starosti naprej.

Stanje se največkrat pojavi v dominantni roki in je 7-krat pogostejše pojavljeno kot golf komolec, ki je medialni epikondilitis.

Anatomija komolca

Komolec predstavlja zapleten sklep, ki ga sestavljajo nadlahtnica, podlahtnica in koželjnica. Preplet živcev v področju komolca je ključen za oživčenje prstov na roki. Živci, ki potujejo v predelu komolca, so radialni, medialni in ulnarni živec.

Teniški komolec se odrazi na narastiščih kit mišic, ki izvajajo gib izteg zapestja. Te mišice se naraščajo na zunanjo stran komolca.

Teniški komolec - anatomija

Mišice, ki iztezajo komolec, so:

  1. extensor carpi radialis brevis,
  2. extensor carpi radialis longus,
  3. extensor digitorum communis.

Mišice v področju teniškega komolca

Kar v 95% primerov se teniški komolec pojavi v kiti mišice extensor carpi radialis brevis. Ker se teniški komolec največkrat pojavi zaradi ponavljajočih se gibov rok, se mišice iztegovalke utrudijo. Ko se mišica utrudi, vlogo aktivnosti prevzame tetiva (kita), kar pomeni tudi prevzem obremenitve. Ravno ta preobremenitev povzroči vnetje tetive, kar je značilno za tendinitis.

Vzroki teniškega komolca

Teniški komolec se razvije počasi in postopoma napreduje v intenzivnejšo bolečino. Ponavljajoči se gibi obremenijo mišice, kite in ostale strukture. Sčasoma se pojavijo mikroskopske raztrganine v tkivu, saj nenehni enaki gibi brez premorov povečajo obremenitev na mišico.

Teniški komolec je lahko posledica:

  • ponavljajočih se gibov, npr. na delovnem mestu,

  • nepravilnega dvigovanja uteži,

  • športa, ki zahteva zmeraj enake gibe (npr. tenis),

  • gibov, ki zahtevajo fino motoriko (npr. slikanje).

Simptomi, ki se pojavijo ob teniškem komolcu:

  • bolečina in občutljivost na dotik na zunanji strani komolca,

  • bolečina v zgornjem in/ali spodnjem delu roke,

  • zmanjšana moč prijema,

  • bolečina pri obračanju in/ali upogibanju roke (npr. obračanje kljuke na vratih),

  • oteklina v predelu komolčnega sklepa.

Vsi simptomi se lahko pojavijo nenadno, a nekateri se odrazijo že, če pride do ostrih bolečin v predelu komolca, takoj po naporni konstantni aktivaciji komolčnih mišic. V primerih hude bolečine, ki ne pojenja, prioritizirajte počitek. Bolečina pogosto seva proti zapestju, zato nadzorovano raztezanje pomembno vpliva na začetno stanje.

Kako se diagnosticira teniški komolec?

Poleg vseh fizičnih testov (npr. ocena mišične moči, gibljivosti), ki jih opravi zdravnik, se diagnoza potrdi še z ultrazvokom (UZ) ali magnetno resonanco (MRI). Najpogosteje uporabljena metoda za potrditev diagnoze teniškega komolca pa ostaja rentgensko slikanje (RTG).

Teniški komolec in pristopi zdravljenja

Dobra stran teniškega komolca je ta, da se v veliki večini primerov pozdravi sam, a to obdobje brez zdravljenja traja bistveno dlje (več mesecev), kot če bi se za zdravljenje odločili skupaj s fizioterapevtom. Na začetni stopnji potrjene diagnoze teniški komolec je potrebno upoštevati čas za počitek. Potrebno je umiriti vzdraženost in nato ponovno vzpostaviti mišično moč, fleksibilnost in vzdržljivost v področju komolca in zapestja.

Fizioterapija za teniški komolec

V sklop zdravjenja pri obravnavi teniškega komolca uvrščamo:

  • hlajenje bolečega predela za zmanjšanje otekline in bolečine,

  • uporabo analgetikov ob hudih bolečinah,

  • fizioterapevtsko obravnavo, ki zajema izvajanje vaj za zmanjšanje togosti in povečanje gibljivosti v sklepu, izvajanje vaj za krepitev in raztezanje mišic ter druge tehnike, ki vam jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Seveda je vsem cilj čim hitrejša vrnitev v vsakdanja opravila brez bolečin, a to je odvisno od vsakega posameznika in obsega poškodbe. Ne glede na stopnjo poškodbe je pomembno, da z zdravljenjem ne hitite. Fizioterapija je smernica, ki bo uspešno popravila trenutno stanje. Obravnava mora biti izpeljana postopno, nadzorovano in kakovostno. V podjetju FizioGib vam nudimo fizioterapijo kar na domu, kar pomeni, da z našimi pripomočki (elastičnimi trakovi, utežmi, žogami,  pripomočki za fino motoriko rok) pridemo na vaš naslov in vas skozi obravnavo usmerjamo do pravilne izvedbe vaj. Da je vadba kvalitetnejša  vas naučimo uporabljati določene pripomočke za aktiviranje tako površinskih kot globokih mišic v predelu komolca.

Ko boste brez težav upogibali in premikali komolec in ko obremenjevanje roke ter komolca več ne bo moteče, se lahko vrnete k svojim dnevnim opravilom. Ob vrnitvi na delovno mesto, ki zahteva npr. fine motorične gibe, se za obremenitev odločite postopno. Prilagodite delovni proces in predvsem, izogibajte se opravilom, ki izzovejo simptome v komolcu.

Fizioterapija za teniški komolec

Fizioterapija je pri teniškem komolcu izjemno pomembna, če želimo uspeh z rehabilitacijo pod nadzorom strokovnjakov. Med uspešne fizioterapevtske tehnike za zdravljenje teniškega komolca pridejo v poštev:

  • prečna frikcijska masaža,

  • manualne tehnike sklepne mobilizacije z gibanjem,

  • krepitev mišic v področju komolca,

  • raztezanje mišic v področju komolca,

  • uporaba kinezioloških trakov,

  • uporaba kompresijske opornice.

Literatura navaja izjemno uspešne rezultate (zmanjšanje bolečine in vrnitev v optimalno mišično moč) z izvajanjem ekscentričnih vaj pod vodstvom fizioterapevta. Ekscentrične vaje so vse tiste, ki izvedejo ekscentrično kontrakcijo, torej je sila mišice manjša od bremena (uteži). Pod vplivom bremena se torej mišica nadzorovano podaljšuje in obratno se dogaja pri koncentrični kontrakciji, ko se mišica torej krči.

2 primera vaj, ki ju fizioterapevti lahko svetujemo

Stisk zapestja in hkratna izvedba upogiba in iztega zapestja je odlična vaja ne samo za razteg mišic, ampak tudi za odpravo prisotnih bolečin.

Vaja - teniški komolec

Dober primer je na primer vaja vlečenje vrvi, ki ustvari upor, in sila, ki deluje na komolec, izvede kontrakcijo mišic komolca.

Vaja - vlečenje vrvi - teniški komolec

Kako se izogniti teniškemu komolcu?

1. Če med dejavnostjo (npr. v službi) začutite ostro bolečino v predelu komolca, nemudoma prenehajte in opravite raztezne vaje oziroma zamenjajte položaj vsaj za nekaj minut. Če bolečina ne poneha, prenehajte z delom in prioritizirajte počitek.

2. Zmeraj pred intenzivno vadbo poskrbite, da se ogrejete in razgibate vse sklepe v telesu. Raztezanje je ključno, da so mišice pripravljene na obremenitve in gibe, ki niso del naših vsakdanjih vzorcev.

3. Preventivno lahko kupite kompresijski trak za komolec in ga nosite npr. med službenimi obveznostmi, ki zahtevajo dvigovanje in/ali prelaganje težkih predmetov.

4. Ostajajte aktivni, da ohranjate optimalno mišično maso. Z dvigovanjem uteži mišice postanejo močnejše, prožne in odporne na obremenitve.

5. Pomembno je, da uporabljate ustrezne športne pripomočke, ki dodatno zmanjšajo obremenitev podlakti.

Kljub temu da se večina primerov teniškega komolca sama popravi v obdobju med šestimi in dvanajstimi meseci od prve bolečine, je rehabilitacija faktor, ki pospeši celjenje. Pri procesu rehabilitacije je pomembno, da pod vodstvom fizioterapevta izvajate vaje za krepitev mišic, a v zgodnji fazi stanja opustite dodatno obremenjevanje. Fizioterapevti vam svetujemo, kdaj je primerno začeti postopno obremenjevati komolec.

Ali imate teniški komolec?

Če občutite simptome v predelu komolca, ki kažejo na teniški komolec, ali pa je diagnoza že potrjena, nas pokličite in dogovorili se bomo za kakovostno individualno obravnavo, ki jo v podjetju FizioGib fizioterapevti izvajamo kar v udobju vašega doma.

Pritisnite na spodnjo povezavo in nas pokličite ali nam pišite.

Kontakt

Skupaj bomo pogledali stanje in sestavili bomo strukturiran plan za učinkovito rehabilitacijo.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

WebMD Editorial Contributors. 2022. Tennis Elbow (Lateral Epicondylitis) https://www.webmd.com/fitness-exercise/tennis-elbow-lateral-epicondylitis.

Leonoir, Hubert, Olivier Mares in Yacine Carlier. 2019. Management of lateral epicondylitis. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1877056819302609.

John Orchard in Alex Kountouris. 2011. The management of tennis elbow. https://www.bmj.com/content/342/bmj.d2687.

/by

Kaj je tumor in kakšni so simptomi?

Tumor se razvije, kadar se celice prehitro razmnožujejo ali pa ne umrejo, ko bi morale, takrat nastane nenormalna masa tkiva. Glede na vrsto so tumorji različnih velikosti, vse od majhnega vozlička do velikega skupka, ki se lahko pojavijo povsod po telesu.

Tumorske celice

Poznamo tri glavne tipe tumorjev:

  1. benigni,

  2. premaligni,

  3. maligni.

1. Veliko primerov tumorjev se pokaže kot benigni. Benigni tumorji niso rakavi. Ne vdrejo v bližnje tkivo in se ne razširijo v druge dele telesa. Ko so enkrat odstranjeni, se običajno ne vrnejo. Lahko pa povzročajo druge težave, če pritiskajo na živce ali krvne žile. Primeri benignih tumorjev: možganski tumor (npr. meningiom), žilni tumor ali t.i. angiom.

2. Premaligni tumorji definirajo celice, ki še niso rakave, a lahko postanejo, zato je spremljanje sprememb ključno. Primer premalignega tumorja je recimo displazija materničnega vratu.

3. Maligni tumorji so rakavi. Celice lahko zrastejo in se razširijo med druge dele telesa. Primeri malignih tumorjev: kostni tumor (npr. osteosarkom), možganski tumor (npr. glioblastom), tumor, ki zajame kožo (ploščatocelični rak kože) itn.

Ni zmeraj jasno, kako se bo tumor obnašal v prihodnosti. Nekateri postanejo premaligni in se kasneje razvijejo v maligne, torej lahko gredo po stopnjah. Ravno iz tega razloga je najbolje spremljati vsako rast. Lahko rastejo hitro in se v procesu, ki ga imenujemo metastaziranje, razširijo na druge dele telesa. Rakave celice, ki se preselijo v druge dele telesa, so enake prvotnim, kar pomeni, da če se na primer pljučni rak razširi v jetra, so rakave celice v jetrih še vedno celice pljučnega raka.

Možgani in tumor

Primeri benignih tumorjev

Adenomi

Adenomi se razvijejo v epitelijskem tkivu, ki pokriva žleze, organe in druge strukture telesa (benigni tumor dojk, jetrni adenomi itd.).

Fibromi

Fibromi so benigni tumorji, ki se lahko razrastejo na vezivnem tkivu katerega koli organa. Pogosti so fibromi maternice, ki povzročajo vaginalne krvavitve, medenične bolečine, urinsko inkontinenco itd.

Hemangiomi

Hemangiomi sodijo v skupino benignih tumorjev in se pojavijo kot znamenja na koži, ki so abnormalnih oblik, ali pa se pojavijo v notranjosti telesa. Pogosto se pojavijo ob rojstvu in izginejo v otroštvu. Hemangiomi običajno ne potrebujejo zdravljenja.

Lipomi

Lipomi so pretežno sestavljeni iz maščobnih celic in se pojavijo v katerikoli starostni skupini. Večinoma so lipomi znani po tem, da so majhni in neboleči na otip. Pogosto se pojavijo na hrbtu, ramenih, rokah, zadnjici in stegnih.

Primeri premalignih tumorjev

Aktinična keratoza

Za aktinično keratozo so značilne luskaste kožne lise. Pogosto se pojavi pri posameznikih s svetlejšo poltjo, tveganje za nastanek pa pospeši tudi prekomerna izpostavljenost soncu.

Displazija materničnega vratu

Pri displaziji materničnega vratu se spremenijo celice, ki obdajajo maternični vrat. Kljub temu, da celice od začetka niso rakave, lahko postanejo od 10 do 30 let kasneje in tako povzročijo raka na materničnem vratu.

Metaplazija pljuč

Tvorbe abnormalnih celic se pojavljajo v bronhijih, ki predstavljajo vstop do pljuč.

Levkoplakija

Pri levkoplakiji pride do belih lis v ustih, ki so sicer neboleče, a so nepravilnih oblik, jih ni mogoče postrgati in odstraniti. Tovrstne obloge je potrebno pod zdravniškim nadzorom spremljati.

Primeri malignih tumorjev

Karcinom

Karcinomi nastanejo iz epitelijskih celic, te so prisotne v koži in tkivu, ki pokriva ali obdaja telesne organe. Karcinomi se lahko pojavijo v želodcu, prostati, trebušni slinavki, pljučih, jetrih itn.

Sarkom

Sarkomi se začnejo razvijati v vezivnem tkivu, kot je to hrustanec, kosti, maščobe in živci. Izvirajo iz celic zunaj kostnega mozga.

Meningiom

Meningiomi so ena najpogostejših vrst možganskih tumorjev.

Tumor zarodnih celic

Tumorji zarodnih celic se razvijejo v celicah, ki proizvajajo spermo in jajčeca. Običajno se pojavijo v jajčnikih ali testisih, lahko pa tudi v področju možganov, trebuhu ali prsih.

Blastom

Tumorji – blastomi nastanejo iz embrionalnega tkiva ali razvijajočih se celic. So veliko pogostejši pri otrocih kot pri odraslih. Lahko povzročajo tumorje v možganih, očesu ali živčnem sistemu.

Vzroki

Tumorji nastanejo zaradi čezmerne rasti celic. Razlogi za to so lahko različni, in sicer poškodbe, toksini iz okolja, okužbe itn.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja, ki povečajo možnost za nastanek tumorja, so:

  • kajenje,
  • (prekomerno) uživanje alkohola,
  • družinska anamneza raka,
  • izpostavljenost rakotvornim snovem,
  • prekomerna telesna teža,

Stres in vpliv na tumor

  • kronični stres,
  • pogoste okužbe.

Simptomi

Glede na to, kje se tumor razvije, zavisijo tudi simptomi. Značilni simptomi so:

  • utrujenost,
  • povišana telesna temperatura ali mrzlica,
  • zmanjšan apetit,
  • nepojasnjena izguba telesne teže,
  • nočno potenje,
  • bolečina.

Tumor in diagnostika

V nekaterih primerih lahko tumor vidimo, ga začutimo, a  nekateri se lahko pokažejo šele pri slikovnih preiskavah (npr. magnetna resonanca). Za določitev vrste tumorja se lahko opravi biopsija. Odvzame se vzorec tkiva, ki ga v laboratoriju strokovnjaki pregledajo pod mikroskopom.

Diagnostika in tumor

Poleg biopsije se lahko opravijo še naslednji testi:

  • test krvne slike,
  • slikovne preiskave, kot so rentgen, CT itn.

Glede na to, ali tumor pritiska na živec ali pa povzroča druge težave, je morda najprej potreben operativni poseg.

Možganski tumor

Možganski tumor je najbolj razširjena vrsta tumorja pri otrocih.

Zgodnja diagnoza je ključna za preprečevanje slabšega nevrološkega izida. Simptomi so lahko nespecifični, nihajo po resnosti in lahko posnemajo druge običajne bolezni, zato je spremljanje vsake spremembe ključno. Možganski tumor se začne razvijati v možganih, kar imenujemo primarni možganski tumor. V nekaterih primerih se lahko razširi v druge dele telesa, kar imenujemo sekundarni ali metastatski možganski tumor.

Možgani in tumor

Simptomi možganskih tumorjev se lahko pojavijo posamično ali v kombinaciji (več simptomov naenkrat). Pogosto simptomi nihajo po jakosti, a umik in nato ponovna ponovitev simptomov ne izvzema možnosti za nastanek možganskega tumorja. Možganski tumorji se različno kažejo pri različnih starostnih skupinah.

Najpogostejši simptomi in znaki se razlikujejo glede na vrsto tumorja. Tumorji v področju možganskega debla se najpogosteje kažejo npr. z nenormalno hojo, a profil simptomov se v času razvijanja spreminja. Simptomi vključujejo tudi epileptične napade, glavobole in/ali nevrološki primanjkljaj. Pojavijo se lahko tudi motnje sluha, spremembe v osebnosti, težave z ravnotežjem, povečan apetit in možno povečanje telesne teže.

Glavobol – najpogostejši simptom pri možganskem tumorju

Pri vsaj polovici ljudi z možganskim tumorjem je glavobol neizogiben simptom in to predvsem v jutranjem času. Če se tumor pojavi v zadnjem delu možganov, je značilen simptom glavobol z bolečino v vratu. V primeru, da se tumor pojavi v sprednjem delu možganov, je h glavobolu pridružena še bolečina v področju oči ali sinusov.

Kako lahko zaustavite tumor ali se mu povsem izognete?

Za zmanjšanje tveganja za nastanek tumorja se je priporočljivo izogibati kajenju, alkoholu in vsem drugim toksinom. Če imate povišano telesno težo, jo znižajte. Prehranjujte se zdravo in ohranjajte telesno aktivnost v vsakdanjiku. Pri spolnih odnosih uporabljajte zaščito in redno poskrbite za higieno telesa.

Izjemno pomemben je pristop razmišljanja in celosten pogled na življenje. Pozitivna mentaliteta pripomore k boljšemu počutju, kar posledično pomeni izogibanje negativnim situacijam in stresnim dogodkom.

Pozitiva pri diagnozi tumor

Zgoraj naštete smernice so vsem poznane, a če jih izvajate kontinuirano ter nadzorovano, bo vaše življenje kvalitetno obravnavano.

Zakaj menimo, da je fizioterapija na domu primerna pri potrjeni diagnozi tumor?

Ker so cilji fizioterapevta lajšanje bolečin, ohranjanje kakovosti življenja, vzdrževanje mišične moči, sklepne gibljivosti itn., je za dobre rezultate ključno tudi počutje posameznika. Počutje pa se vsekakor odrazi bolje, če je oseba v domačem okolju.

V podjetju FizioGib vam nudimo fizioterapijo na domu. Ob kakršnih koli težavah nas pokličite ali izpolnite obrazec in z veseljem vam bomo pomagali.

Fizioterapija pri tumorju

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Yvette Brazier in Tom Rush. 2022. What are the different types of tumor? https://www.medicalnewstoday.com/articles/249141.

Shanmugavadivel, Dhurgshaarna, David Walker, Jo-Fen Liu in Sophie Wilne. 2016. HeadSmart: are you brain tumour aware? https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1751722215002267.

Cleveland Clinic.  2021. Tumor. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/21881-tumor.

Mayo Clinic. 2023. Brain tumor. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/brain-tumor/symptoms-causes/syc-20350084.

/by