Revma ali revmatizem predstavlja skupino bolezni, ki imajo skupno osnovo – bolečine v sklepih. Bolečine pri revmi, ki so pogosto nejasnega vzroka, se nahajajo v sklepih in okolnih tkivih. Bolezen se pojavlja pri vseh starostih, a najpogosteje se razvije v srednjih letih življenja. Statistika navaja več kot 100 milijonov posameznikov s potrjeno diagnozo revme v Evropi. Revma se ne glede na tip najpogosteje odrazi s prizadetimi sklepi, kitami, kostmi in mišicami.

Bolečine v sklepih pri revmi

Revma in artritis gresta z roko v roki. Pri revmi gre torej za kronično stanje, ki prizadene enega ali več sklepov. Revma se za lažjo opredelitev uvršča v grobem v dve skupini. V prvo skupino, pod imenom artroza, spadajo vsa stanja, ki povzročajo obrabo sklepa. Gre za obrabo predela, kjer se stikata kosti. Ko se začne dogajati obraba, se začne gibanje oteževati in pojavijo se hude bolečine. V drugo skupino pa sodi artritis, ki pomeni vnetje sklepa. Že ob akutnem vnetju sklepa se pojavijo hude bolečine.

Nekatere revmatične bolezni so kronične in vseživljenjske, vključno z ankiloziajočim spondilitisom, osteoartritisom, psoriatičnim artritisom in revmatoidnim artritisom. Trenutno poznamo več kot 100 različnih vrst revme. Med najpogostejšimi so:

  • revmatoidni artritis,
  • lupus,
  • ankilozirajoči spondilitis,
  • urični artritis,
  • infekcijski artritis,
  • osteoartritis,
  • psoriatični artritis,
  • spondiloartritis.

Za nekatere oblike revme so značilni posebni simptomi, kot je to recimo za lupus, ko večina posameznikov dobi kožne izpuščaje in bolečine v sklepih z vnetjem in utrujenostjo.

  • Revmatoidni artritis

Najbolj znana oblika revme je revmatoidni artritis, ki je avtoimuna in kronična vnetna bolezen. Točni vzroki za nastanek bolezni niso povsem jasni, a z zdravljenjem je potrebno začeti čimprej, takoj ob pojavu prvih simptomov. Ker je bolezen avtoimuna, pomeni, da telo začne napadati lastne celice, saj jih zazna kot tuje. Dolgotrajna poškodba sklepov povzroča bolečino, omejeno gibljivost in togost v sklepih. Poškodba v sklepih in kosteh se po navadi pojavi v obdobju prvih dveh let od potrjene diagnoze bolezni.

  • Lupus

Med pogoste simptome pri lupusu spadata vnetje in toplota v predelu sklepa in drugih struktur. Ostali simptomi so še utrujenost, otekanje sklepov in bolečina v sklepih. Vsi simptomi resno vplivajo na kakovost življenja, kamor vključujemo vsakodnevne osnovne dejavnosti, delovno kariero, vzgojo otrok itn. Če dovolj hitro začnemo z zdravljenjem revmatizma, se težave v življenju ne bodo pojavile, bolezen pa se ne bo stopnjevala.

  • Ankilozirajoči spondilitis

Ankilozirajoči spondilitis povzroča bolečine in degenerativne spremembe v predelu hrbtenice, pri nekaterih ljudeh pa tudi v predelu sklepov rok in nog.

  • Urični artritis ali putika

Do vnetja sklepa pride, ko se raven sečne kisline v krvi poveča in se začne nalagati v predelu sklepa, zato pravimo, da je to tudi s kristali povzročena vnetna bolezen. Najpogosteje se nalaganje začne v sklepih palca na nogi, kar povzroča otekanje in bolečino.

Simptom pri obliki revme

  • Infekcijski artritis

Nenadna in boleča oblika artritisa je t.i. infekcijski artritis, ki ga povzroča virusna ali bakterijska okužba. Zaradi okužbe lahko pride do trajne poškodbe sklepov.

  • Osteoartritis

Oblika artritisa, ki je povezana s starostjo, je osteoartritis. V takem stanju artritisa se poškodujejo hrustanec in kosti, povečajo pa se tudi bolečine in obremenitev na sklep. V najhujših primerih lahko pride do invalidnosti.

  • Psoriatični artritis

Pri psoriatičnem artritisu pride do sprememb tako v predelu sklepov kot tudi na koži. Pojavijo se namreč “fleki”, ki so podobni stanju luskavice.

Kaj povzroči revma?

Večina bolezni iz skupine revma nastane, ko imunski sistem napada vaša lastna tkiva in celice. Gre pravzaprav za avtoimune in vnetne bolezni.  Včasih je vzrok lahko v genih. Spet drugič je to posledica npr. cigaretnega dima, onesnaženja ali nečesa, kar povzroči okužbo. Vlogo ima tudi spol, saj statistika potrjuje večjo pojavnost revmatičnih bolezni pri ženskah kot pri moških.

Revma pa se lahko pojavi tudi zaradi obrabe ali obremenitve sklepov, okužbe, travme, izbire življenjskega sloga (neaktivnost) ali presnovnih težav.

Če revme ne začnete zdraviti pravočasno, to začne vplivati na vašo kakovost življenja, lahko pa se pojavijo številne sočasne pridružene bolezni.

Statistika navaja tudi izjemno visoke koristi pri lajšanju simptomov (bolečina, utrujenost, možganska megla) ob izvajanju kognitivno-vedenjske terapije pod vodstvom psihoterapevta.

Kognitivno-vedenjska terapija

Kognitivno-vedenjska terapija kot pomoč pri revmi

Kognitivno-vedenjska terapija temelji na sklopu psiholoških znanj in tehnik, ki spodbujajo posameznika k spremembi načina razmišljanja in čustvovanja. Temelj, po katerem se uvaja kognitivno-vedenjska terapija, je neodvisnost naših čustev in vedenja od zunanjih dogodkov. To pomeni, da je pomembno, kako dojemamo te zunanje dogodke, torej kakšno vlogo ima pri tem miselni (kognitivni) proces. Pristop je osnovan na obvladovanju trenutnih težav posameznika.

Kdaj k zdravniku?

Če sumite, da imate znake, ki kažejo na revmo, vas bo vaš osebni zdravnik napotil k revmatologu za točno določitev diagnoze. Revmatolog sestavi načrt zdravljenja, ki vključuje zdravila, zdravo prehrano, obvladovanje stresa, počitek in nadzorovano fizično aktivnost, ki se najbolje izvaja pod vodstvom fizioterapevta.

Z rentgenskim slikanjem, magnetno resonanco, ultrazvokom in/ali računalniško tomografijo se lahko odkrije vnetje in kopičenje tekočine v področju sklepov. Prav tako se razkrijejo spremembe kosti, sklepov in drugih struktur, ki so očem nevidne.

Rentgensko slikanje kot potrditev diagnoze revma

Nekatere vrste revme so kronične ali vseživljenjske, vključno z ankilozirajočim spondilitisom, osteoartritisom, psoriatičnim artritisom in revmatoidnim artritisom. A ob ustreznem zdravljenju doživite pojemanje bolečih izbruhov, ki se sicer pojavljajo večkrat na leto.

Revmatoidni artritis je tako progresiven kot tudi kroničen. Poškodbe sklepov in kosti se običajno pojavijo v prvih dveh letih. Čim prej ko je diagnoza postavljena, tem lažje in hitreje se začne zdravljenje. Ena od nešteto opravljenih raziskav je potrdila, da zgodnje zdravljenje revmatoidnih bolezni na splošno prepreči nadaljnje poškodbe sklepov pri kar 90 odstotkih posameznikov.

Cilj zdravljenja revme je umiritev in zatiranje simptomov. Pomembna je vaša informiranost o bolezni in s tem zavedanje o pomembnosti gibanja skozi vse življenje.

Revma in možni zapleti

Tveganje za razvoj drugih zdravstvenih stanj se lahko poveča prav zaradi stanja revme. Kronično vnetje, ki nastane zaradi revmatizma, lahko namreč povzroči druge zdravstvene težave, kot so:

  • sladkorna bolezen,
  • depresija,
  • bolezni srca in ožilja,
  • povišan krvni tlak,
  • povišane vrednosti holesterola,
  • bolezen ledvic,
  • težave s spominom,
  • osteoporoza,
  • osteopenija (porušeno razmerje med izgubljeno in obnovljeno kostno maso).

Zdravljenje revme

Poleg zdravil za revmatične bolezni predlagamo predvsem fizioterapevtsko obravnavo, pri kateri fizioterapevti sestavimo individualno vadbo, tako s pripomočki kot samo z lastno težo.

Fizioterapevti pomagamo olajšati gibanje, izboljšati ravnotežje, naučimo vas obvladovati bolečino z različnimi pristopi in varnimi prijemi.

Če se srečujete s težavami, ki kažejo na znake revme, vam naše podjetje FizioGib ponuja izjemno kakovostno fizioterapijo na domu, kjer z individualnim pristopom tretiramo stanje vaših težav.

Aktivnost kot preventiva pri revmi

Pomembna je prilagoditev svojega doma in delovnega mesta, da se učinkovito zmanjša obremenitev sklepov in prepreči nadaljnje poslabšanje vnetja med vsakodnevnimi aktivnostmi. Ravno to vam nudimo v podjetju FizioGib, saj vas usmerimo k večjemu udobju tako med vsakodnevnimi opravili kot med opravljanjem fizioterapevtskih metod.

Na fizioterapevtski obravnavi sestavimo plan, ki vključuje vaje za krepitev mišic, vaje za ohranjanje gibljivosti in vaje za povečanje prožnosti sklepov. Funkcija sklepov se bistveno izboljša tudi z apliciranjem vodenih vadb, kot so npr. plavanje, kolesarjenje, pri katerih so sklepi neobremenjeni, kontrakcija mišic pa vseeno aktivirana.

Fizioterapevti vas naučimo tudi tehnike za zaščito sklepov, torej kako ohranjati pravilen položaj, držo telesa in kako porazdeliti pritisk na sklepe za zmanjšanje prevelike obremenitve.

Zanimivost

Omega 3 maščobne kisline so bile v mnogih študijah razlog za zmanjšanje vnetja v območju sklepa. Redno jemanje prehranskih dodatkov, ki vsebujejo omega 3 maščobne kisline, znatno pripomorejo k izboljšanju revme. S svojim protivnetnim delovanjem vplivajo na izboljšanje imunskega sistema.

Revma je zahrbtna bolezen, zato ne odlašajte in nas pokličite na telefonsko številko, nam pišite na elektronski naslov ali izpolnite obrazec za povpraševanje in z veseljem vam bomo pomagali.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Občutljivost in oteklina zaradi artritisa se pojavljata v področju enega ali več sklepov. Glavna simptoma artritisa sta bolečina in togost sklepov, ki se s starostjo običajno poslabšata. Statistično gledano sta najpogostejši vrsti artritisa osteoartritis in revmatoidni artritis.

Bolečine v sklepih lahko postajajo tako intenzivne, da začnejo omejevati funkcionalne sposobnosti posameznika in splošno kakovost življenja. Zaradi nezdravljenja se stanje artritisa lahko znatno poslabša. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako se znebiti artritisa za vedno!

Bolečine zaradi artritisa

Kakšna je funkcija sklepa?

Sklep predstavlja mesto, kjer se stikata dve ali več kosti. Sklepi držijo kosti na mestu in jim omogočajo, da se v okviru omejitev prosto gibljejo, a v stanju artritisa so te omejitve večje.  Če želimo premakniti npr. roko, dajo naši možgani signal mišici, ki s sabo aktivira še kito, ki je pritrjena na določeno kost. Mišice imajo torej pomembno vlogo pri podpori sklepa.

Najpogostejši znaki in simptomi artritisa so povezani s sklepi, ti pa so:

  • bolečine,

  • togost,

  • otekanje,

  • rdečica,

  • zmanjšan obseg gibanja.

Bolečina zaradi artritisa je lahko konstantna ali pa se pojavlja v intervalih. Lahko se občuti le v enem predelu telesa ali pa zajame celo telo. Artritis se neizbežno kaže s simptomom togosti. Pri nekaterih oblikah artritisa je to prvi simptom, ki se pojavi takoj, ko se zbudimo. Otekanje pomeni, da koža, ki prekriva oboleli sklep, postane rdeča in boleča na otip.

Artritis je širok pojem in zajema več kot 100 različnih vrst. Najpogostejše vrste artritisa so:

  • osteoartritis,

  • revmatoidni artritis,

  • ankilozirajoči spondilitis,

  • juvenilni idiopatski artritis,

  • psoriatični artritis,

  • reaktivni artritis.

Osteoartritis povzroča propadanje hrustanca – trdega, spolzkega tkiva, ki prekriva konce kosti, kjer se pričenja sklep. Pri osteoartritisu pride do poškodb hrustanca zaradi obrabe. Hrustanec blaži konce kosti in omogoča gibanje v sklepu skoraj brez trenja, vendar lahko že dovolj poškodb povzroči drgnjenje kosti (kost ob kost), kar povzroča bolečine in omejeno gibanje. Do obrabe tako pride v več letih. Osteoartritis se lahko pospeši še s prisotnostjo okužb ali drugih bolezni. Vidne spremembe se dogajajo tudi v zgradbi kosti in v področju vezivnega tkiva. Če je hrustanec v sklepu močno poškodovan, lahko pride do vnetja in otekanja sklepne obloge.

Osteoartritis je bolj pogost pri ženskah od 45 let naprej. Najpogosteje se osteoartritis pojavi v predelu kolen, rok, kolkov in hrbtenice.

Osteoartritis kot podskupina artritisa

Revmatoidni artritis je bolezen, pri kateri imunski sistem napade sklepe in sklepno kapsulo. Sinovijska membrana oteče in se vname. Bolezenski proces lahko sčasoma uniči hrustanec in kosti v sklepu. Sklepna kapsula se lahko raztegne do te mere, da sklep izgubi svojo obliko.

Pogosto se revmatoidni artritis začne v malih sklepih rok in nog, lahko pa prizadene iste sklepe na obeh straneh telesa hkrati. Začne se lahko precej počasi in postopoma napreduje ali pa se že na začetku pojavi v zelo agresivni obliki.

Pojavnost revmatoidnega artritisa je večja pri ženskah kot pri moških, največ primerov pa se pojavi med 40. in 60. letom starosti.

Revmatoidni artritis kot podskupina artritisa

Ankilozirajoči spondilitis je oblika artritisa, ki povzroča kronično vnetje hrbtenice. Vnameta se sakroiliakalna sklepa, ki se nahajata med dnom hrbtenice in medenice. To vnetje se imenuje sakroilitis, kar predstavlja eno prvih znakov ankilozirajočega spondilitisa. Vnetje se kasneje razširi na sklepe med vretenci, kar imenujemo spondilitis.

Mnogi posamezniki z ankilozirajočim spondilitisom tožijo o hudih, vztrajnih bolečinah in togosti v hrbtu in kolkih. A kljub resnim bolečinam nekateri vseeno izkusijo blage simptome, ki se pojavljajo in izginjajo v intervalih. Sčasoma se lahko vretenca združijo oziroma povežejo, da hrbtenica postane toga in manj gibljiva. To stanje imenujemo ankiloza.

Pojavnost ankilozirajočega spondilitisa je večja pri moških kot pri ženskah, in sicer v letih od 20 do 30 let.

Ankilozirajoči spondilitis kot podskupina artritisa

Juvenilni artritis je najpogostejša vrsta artritisa, ki doleti otroke. Bolezen lahko prizadene sklepe v katerem koli delu telesa, in če je ne začnemo zdraviti pravočasno, ovira rast in razvoj.

Juvenilni artritis kot podskupina artritisa

Psoriatični artritis je značilen za ljudi vseh starosti, a najbolj se izrazi pri odraslih. 70 % posameznikov s psoriatičnim artritisom predhodno navaja diagnozo luskavice. Na koži se namreč pojavijo rdeči izpuščaji, podobni kožni luskavici. Znaki psoriatičnega artritisa so predvsem boleči in otečeni prsti, prizadetost hrbtenice in bolečine v določenih obsklepnih točkah (npr. peta, predeli pod pogačico).

Psoriatični artritis kot podskupina artritisa

Reaktivni artritis nastane po okužbi sečil, prebavil ali dihal. Vidni znaki se pojavijo kot vnetje sklepov v področju kolen in gležnjev. Možen je razvoj daktilitisa (klobasasti prsti).

Klobasasti prsti oziroma daktilitis v sklopu artritisa

Dejavniki tveganja za artritis:

  • družinska anamneza (Nekatere vrste artritisa se pojavljajo v družini, zato je verjetnost za razvoj artritisa tudi pri potomcih.),
  • starost (Tveganje za številne vrste artritisa se povečuje s starostjo.),
  • spol (Ženske v primerjavi z moškimi so bolj dovzetne za artritis – predvsem revmatoidni.),
  • stara poškodba sklepov (Stare, npr. športne poškodbe, so lahko faktor, da se kasneje v življenju lahko razvije artritis.),
  • prekomerna telesna teža (Odvečni kilogrami obremenjujejo sklepe, zlasti kolena, kolke in hrbtenico.)

Zdravljenje artritisa

Če menite, da imate artritis, najprej obiščite svojega zdravnika, ki bo opravil pregled. Pregled vključuje:

  • oceno gibljivosti in obsega gibanja v sklepih,

  • preverjanje občutljivosti in otekanja sklepov,

  • ocenjevanje splošnega zdravstvenega stanja, da se ugotovi, ali simptome povzroča kaka druga bolezen.

Prehrana je le eden izmed ključnih faktorjev za zdravljenje in preprečevanje artritisa. Vnetje sklepov se namreč z vnosom procesirane hrane poslabša.

Fizioterapija kot najboljša metoda zdravljenja in odpravljanja artritisa

Različne vrste fizične aktivnosti na artritis vplivajo precej blagodejno, najpogosteje uporabljene so:

  • hidroterapija (plavanje, vadba v bazenu),

  • trening moči (vadba z utežmi),

  • Tai Chi.

Hidroterapija se izvaja torej v vodi v območju 32 do 36 stopinj Celzija.

Trening za moč je temeljna izbira vadbe za močne sklepe, mišice in kosti.

Tai Chi je oblika borilne veščine, ki med izvajanjem poudarja dihanje in miselno osredotočenost počasnih, neprekinjenih gibov in položajev.

S fizioterapijo dosežemo izboljšanje obsega gibljivosti, zmanjšano togost in rigidnost sklepov, lepšo koordinacijo (usklajenost gibanja) in boljše vzorce. Omenili smo, da je gibanje za zdravljenje artritisa temelj uspeha. Sklepom prijazne vadbe pa niso le Tai Chi, hidroterapija in trening za moč, pač pa tudi kolesarjenje, hoja z namenom povišanega srčnega utripa in plavanje ter vodna aerobika.

Hoja kot preventiva pred artritisom

Med katerokoli vadbo lahko občutite nelagodje in bolečino. Ta občutek je normalen in se po končani vadbi čez nekaj minut povsem umiri. To ni znak, da škodujete! Vadba vam bo pomagala zmanjšati bolečino in obvladovati stanje artritisa.

Kljub temu da ste zmožni izvajati naporno vadbo, je pomembno, da pod nadzorom fizioterapevta izvajate specializirano vadbo, s katero ne pretiravate. Če imate med aktivnostjo ali po njej bolečine, ki ne pojenjajo, je obisk zdravnika nujen.

Ključno je, da začnete s postopno vadbo pod vodstvom fizioterapevta in postopno povečujete intenziteto ter agilnost (spretnost gibanja telesa).

Pomembno je zavedanje, da z vadbo želite sklepe razbremeniti, ne še bolj obremeniti. Prekomerna telesna teža lahko poveča obremenjenost sklepov, zato je zdrava prehrana pomemben kofaktor zdravljenja artritisa.

Ne glede na to, katera fizična aktivnost se izbere in se kontinuirano prakticira, je pomembno pravzaprav, da se vadba začne z ogrevanjem sklepov, nato se začnejo vaje za vzdržljivost, ravnotežje, koordinacijo (usklajenost gibanja telesa), sprostitev in obvladovanje stresa zaradi bolečin v sklepih.

Kako lahko preprečimo nastanek artritisa?

Sprememba rutine lahko drastično olajša življenje z artritisom. Če že imate katerokoli vrsto artritisa, si z naslednjimi smernicami lahko izboljšate kvaliteto življenja:

  1. Izogibanje tobaku.

  2. Izvajanje vadbe brez obremenitve na sklepe.

  3. Ohranjanje optimalne telesne teže.

  4. Zmanjšanje tveganja za poškodbe sklepov.

  5. Topla oblačila predvsem v hladnem vremenu.

Skrb za stanje artritisa

Ker za artritis ni prav posebnega zdravila, mora večina ljudi obvladovati artritis do konca življenja. Ena večjih napak, ki jo lahko naredite, je, da ostajate neaktivni. Če zaradi bolečin, ki jih doživljate ob artritisu, postanete popolnoma fizično neaktivni, se lahko soočite ne le z bolečinami v sklepih, ampak tudi z večjim tveganjem za raka, bolezni srca in ožilja ter druge resne zaplete.

Kdaj se odločiti za operacijo?

Odvisno od tipa artritisa, se temu primerno priporočajo tudi kirurški posegi. Za kirurški poseg se zdravnik odloči, ko je stanje tako hudo, da je to zadnja rešitev. Poznamo različne možnosti kirurških posegov:

– sinovektomija,

– celovita zamenjava sklepa,

– osteotomija.

Zanimivost

Nekatere študije poročajo o vplivu vremena na artritis. Nekateri ljudje namreč občutijo večje bolečine v sklepih pri hladnem vremenu. Hladno vreme lahko povzroči otrdelost sklepov in s tem se poveča boleč občutek pri obsegu gibov (lahko že samo dvig roke nad nivo srca).

Če se soočate s težavami, znaki in simptomi katere koli vrste artritisa, nas pokličite na telefonsko številko, nam pošljite mail ali izpolnite obrazec in z veseljem vam bomo pomagali. Pripravili vas bomo, da boste ponovno zaživeli in v udobju vašega doma izkusili kakovostno fizioterapijo pod vodstvom naših fizioterapevtov.

FizioGib podjetju vam nudimo fizioterapijo na domu, kar je za artritis še posebej prednostno in blagodejno. Z omejenim gibanjem je za vas bolje, če fizioterapevtsko obravnavo opravite kar doma. Brez nepotrebnega zapravljanja časa za  prihod do ambulante lahko ta čas izkoristite za samostojno izboljšanje stanja, kasneje pa obravnavo kakovostno opravite s fizioterapevtom.

Viri

Callahan, Leigh F. 2009. Physical activity programs for chronic arthritis. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19339930/.

Cleveland Clinic. 2021. Arthritis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/12061-arthritis.

Versus Arthritis. https://www.versusarthritis.org/about-arthritis/conditions/arthritis/.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Bolečine v križu doletijo skoraj vsakega posameznika vsaj enkrat v življenju. Do bolečin v križu lahko pride zaradi preobremenitve (poškodbe) mišic, kit in drugih struktur v področju hrbtenice. Drugi vzroki, ki lahko povečajo možnosti za nastanek bolečin v križu, so artritis, poškodbe diska, življenjski stil s premalo fizične aktivnosti. Bolečine se lahko izboljšajo s počitkom, fizioterapevtsko obravnavo, zdravili – v nujnih primerih –  in optimalno sestavljenim življenjskim slogom. V nadaljevanju vam predstavljamo pristope, kako odpraviti bolečine v križu za vedno!

Bolečine v križu

Bolečine se lahko stopnjujejo, začne pa se z blagimi (akutnimi), ki brez zdravljenja lahko privedejo vse do hudih (kroničnih) bolečin v križu. V nekaterih primerih lahko bolečina otežuje ali onemogoča hojo, spanje, delo in opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

Bolečine v križu se običajno izboljšajo s počitkom, protibolečinskimi sredstvi in fizioterapijo, a nekateri primeri bolečin v križu zahtevajo tudi kirurško zdravljenje. Da se izognete operativnemu posegu, je pomembno začeti izvajati specializirano fizioterapevtsko obravnavo v najkrajšem možnem času od začetka pojava bolečin. Največ obiskov fizioterapije zavzemajo namreč bolečine v križu. Zaradi načina življenja, ki se že desetletja kaže v zmanjšanem obsegu fizične aktivnosti, se bolečine stopnjujejo, dovzetnost za razvoj degenerativnih sprememb hrbtenice (npr. hernija diska) pa povečuje.

Tipi bolečin v križu

  • Akutna bolečina

Bolečina, ki traja manj kot 4 tedne.

  • Subakutna bolečina

Subakutna bolečina traja v obdobju od 4 do 12 tednov.

  • Kronična bolečina

Kronična bolečina pomeni, da traja več kot 12 tednov.

 

Dejavniki tveganja za bolečine v križu

1. Starost

Bolečine križu zaradi starosti

Posamezniki, starejši od 30 let, imajo več možnosti za bolečine v križu. Diski se namreč s starostjo obrabijo in zato lahko pride do bolečin in togosti. Disk je medvretenčna ploščica, ki je “vstavljena” med dvema vretencema. Omogoča gibanje in deluje kot blažilec za pritiske in obremenitve na hrbtenico.

2. Prekomerna telesna teža

Prekomerna telesna teža in bolečine

Bolečine v križu so pogostejše in skoraj neizogibne pri prekomerni telesni teži, saj odvečna teža povzroča prekomerno povečan pritisk na sklepe in medvretenčne ploščice.

3. Pomanjkanje fizične aktivnosti

bolečine v hrbtenici

Oslabljene mišice nikakor ne morejo podpirati hrbtenice in ji zagotavljati stabilizacije. Ker so vse strukture ohlapne, se premiki (npr. hernija diska) in patološke spremembe hitreje zgodijo.

4. Slab življenjski slog

nezdrava prehrana in bolečine v križu

Posamezniki, ki prekomerno uživajo alkohol, kadijo in nimajo urejene prehrane, imajo tveganje za bolečine v križu znatno povečano.

5. Poklic

Bolečine v križu zaradi izbire poklica

Poklici in dejavnosti, pri katerih je potrebno dvigovati težke predmete, lahko zaradi nepravilnega dviga povzročijo nenadne bolečine v križu. Druga skrajnost izbire poklica pa je sedeče delo, pri katerem je lahko le en konstanten položaj ključen za ostro bolečino v spodnjem delu hrbtenice.

6. Skolioza

Skolioza zaradi bolečin v križu

Hude bolečine v križu so lahko posledica skolioze. Pri skoliozi pride do sprememb v poravnavi hrbtenice, saj gre za stransko ukrivljenost hrbtenice z rotacijo vretenc. Kar meri več kot 10 stopinj v ukrivljenosti, se šteje pod potrjeno diagnozo skolioza.

7. Druge stiske

Psihosomatske motnje zaradi bolečin v križu

Bolečine v križu lahko nastopijo tudi zaradi depresije, tesnobe in drugih psihosomatskih motenj.

Kakšni so simptomi pri bolečinah v križu?

Simptomi se lahko pojavijo postopoma in v intervalih, torej so prisotni za neko obdobje in kasneje izzvenijo. A v nekaterih primerih so lahko konstantno prisotni. Včasih se bolečine lahko pojavijo že po določenem gibu (npr. predklon).

Zelo značilen simptom in eden prvih pojavnih je togost hrbtenice, kar pomeni, da se premikanje oteži in težje pride do poravnave. Opazi se lahko zmanjšan obseg gibanja, že pri vstajanju iz sedečega v stoječi položaj, ki lahko traja dlje kot po navadi.

Mišice v spodnjem delu hrbta se po obremenitvi in pri hudih bolečinah lahko nenadzorovano krčijo. Mišični krči lahko povzročajo hude bolečine in otežijo ali onemogočijo optimalno stojo, hojo in gibanje.

Kaj povzroča bolečine v križu?

  • Nateg mišic, kit ali vezi in drugih struktur je v predelu hrbtenice zelo pogost. Poškodujete se lahko, če dvigujete pretežke predmete in če dvigovanje ni pravilno izvedeno.
  • Zlomi se pogosto zgodijo pri nesrečah ali drugih travmah.
  • Protruzija diska je eden najpogostejših povzročiteljev bolečin v križu, saj pride do izbočenja diska oziroma medvretenčne ploščice, ki začne pritiskati na hrbtenjačo. S tega razloga se lahko pojavijo mravljinci v nogi. S starostjo se lahko diski sploščijo in tako slabše ščitijo hrbtenico.
  • Različne oblike artritisa lahko zaradi vnetja povzročajo hude bolečine po celotni hrbtenici.
  • Neaktivnost in s tem nezadostno okrepljene mišice. Ohlapne mišice ne nudijo zadostne stabilizacije.

Zakaj je hernija diska tako pogost pojav?

V nemalo primerih se hernija diska pojavi pri posameznikih, pri katerih se prvotno niso obravnavale bolečine v križu. Torej, kljub prisotnim bolečinam so pustili, da izzvenijo same. Zanemarjanje začetnih stanj pa namreč privede do hudih zapletov.

Disk, ki povezuje dve telesi vretenc, je zgrajen iz jedra in oboda. Do poškodbe diska pride zaradi preobremenitve hrbtenice. Disk je neožiljena struktura, kar pomeni, da je obnovitev izjemno počasna. Izbočen disk, kar se zgodi ravno pri herniji, začne pritiskati na hrbtenjačo in to povzroča bolečino.

Iz hrbtenjače izhajajo živci in že nekaj milimetrov izbočenosti diska je dovolj do popolnega izpada senzibilitete določenega dela telesa.

Zaradi slabe regeneracijske sposobnosti pride do degenerativnih sprememb in mikrotravm, ki se z leti kopičijo, zato je temelj preventive bolečinskih stanj aktivacija mišic. Največje obremenitve se dogajajo v ledvenem delu hrbtenice, ravno iz tega razloga so bolečine v križu na lestvici pogostosti na najvišjem rangu. Vadba za ojačitev globokih hrbteničnih mišic izboljša prehrano diskov in poskrbi za večjo stabilnost, da vse strukture ostajajo na mestu in služijo funkcionalnosti.

Išias, kot posledica bolečin v križu

Če pri bolečinah v križu občutite mravljinčenje in pekoč občutek v spodnjih udih (pogosto v enem), je to znak za začetek priščipnjenega živca v hrbtenjači. Ta živec poteka po spodnjih udih in zato se bolečina razširi v ta predel. Najpogostejši vzrok išiasa je hernija diska.

Ker hrbtenica potrebuje konstantno gibanje, da jo krepimo in raztezamo, je to edina rešitev, da preprečimo nastanek tovrstnih težav.

Kako diagnosticiramo bolečine v križu?

Povsem jasno je, da vzroki za nastanek bolečin niso odvisni le od fizičnega izvora, pač pa so tudi s psihičnega stališča (stres). Aktivnost za odpravo težav se seveda smiselno prilagodi težavam, nikakor pa se aktivnost ne izključi, kajti ravno šibke hrbtne mišice predstavljajo razlog izvora bolečin. Optimalna fizična aktivnost je dobra preventiva kakršnih koli težav, kajti aktivacija mišic skozi strukturiran plan (npr. stabilizacijska vadba) vodi do zdrave mere hitre sposobnosti krčenja mišic. Z aktivnostjo vzdržujemo prožnost, elastičnost in agilnost mišic.

Hrbtenica je naš steber, ki poteka od baze lobanje do medenice. Sestavljena je iz 33 vretenc, ki so med seboj povezana z medvretenčnimi ploščicami oziroma diski in sklepi. Diski na hrbtenico delujejo kot blažilci sil, ki jih vretenca prenesejo med obremenitvijo (npr. dvig težkega predmeta). Na voljo imamo diagnostične preiskave, ki pomagajo ugotoviti mesto izvora bolečine.

Diagnostične preiskave so:

  • rentgentsko slikanje,
  • magnetna resonanca,
  • računalniška tomografija – CT,
  • elektromiografija.

Kako odpraviti bolečine v križu?

Mirovanje ni vedno optimalna odločitev.

Človek, evolucijsko gledano, je bil ustvarjen, da se giblje. Najboljša preventiva pred bolečinami v križu je redna fizična aktivnost. Ob vztrajnih bolečinah se je potrebno posvetovati s strokovnjakom, da se določi diagnoza in nadaljnje zdravljenje. Potek rehabilitacije se določi s fizioterapevtsko oceno. Z različnimi tarčnimi vajami se zagotovi ponovna vrnitev nemotenega gibanja brez bolečin.

Ali je fizioterapija rešitev?

Vsem bolečinskim stanjem, ki izvirajo iz hrbtenice, je skupno eno, in t.j. korekcijsko-stabilizacijska vadba. Predstavljamo vam nekaj primerov, ki jih lahko izvajate kar v udobju vašega doma:

  1. Krepilna vaja (Začetni položaj je na trebuhu. Izvedba: dvig telesa na podlahti in stopala ob vzravnani hrbtenici.)
  2. Krepilna vaja (Začetni položaj je na trebuhu z rokami pod glavo. Izvedba: dvig prsnega koša z rokami od podlage.)
  3. Krepilna vaja (Začetni položaj je na trebuhu z rokami pod glavo. Izvedba: izmeničen dvig spodnjega uda v zrak s hkratnim stiskom zadnjice in hrbteničnih mišic.)

Vsak položaj zadržite vsaj 15 sekund s ponovitvijo vsaj 3-krat.

Za uspešnejše rezultate je nadzorovana vadba pod vodstvom fizioterapevta ključ. S fizioterapijo okrepite mišice, da te bolje podpirajo hrbtenico, vi pa izboljšate gibljivost ter se tako izognete novi poškodbi.

Preventiva

Bolečine v križu, ki so posledica bolezni ali strukturnih težav, je težko povsem preprečiti. Lahko pa se izognete vsem ostalim dejavnikom, ki jih odpravite na način, da ostajate fizično aktivni.

Da zmanjšate tveganje za nastanek bolečin, vzdržujte optimalno telesno težo, okrepite mišice trupa s poudarkom na globoke mišice hrbtenice, predvsem pa težke predmete dvigujte na pravilen način.

Kako izvesti pravilen dvig težkega predmeta?

Pomembno je, da predmet dvignete z močjo nog in ne hrbta. Med dvigom ne zvijajte trupa, ampak ohranite vzravnano hrbtenico. Imejte zadosten razkorak (v širini ramen), izvedite pravilen počep in se skupaj s predmetom iztegnite v vzravnan položaj.

Da bi pa izvedba vaj bila pravilna, jo je najbolje izvajati pod nadzorom fizioterapevta. Fizioterapija na domu je rešitev za kakovostno opravljeno obravnavo. Fizioterapevt pride na dom in vam sestavi individualno vadbo, ki je osnovana na krepitvi globokih mišic trupa.

Odpravite bolečine za vedno in nas pokličite, mi pa vas obiščemo kar na vašem domačem naslovu.

Viri

Cleveland Clinic. 2021. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/7936-lower-back-pain.

WebMD. 2022. Slideshow: A Visual Guide to Low Back Pain. https://www.webmd.com/back-pain/ss/slideshow-low-back-pain-overview.

Bolečine v kolenu so pogosta težava, ki doleti ljudi vseh starosti. Lahko so posledica poškodbe, okužb in drugih bolezenskih stanj.

Pri mnogih bolečinah v kolenu, ki niso tako intenzivne, si lahko pomagamo sami, npr. z RICE pristopom. V primerih večjih poškodb in intenzivnejših bolečin pa pride v poštev predvsem fizioterapija in uporaba pripomočkov (npr. opornica). V nekaterih primerih je morda celo potrebno opraviti kirurški poseg. V nadaljevanju preberite o pristopih zdravljenja bolečin v kolenu.

Bolečine v kolenu in oteklina

Anatomija kolena

Koleno je, po anatomiji gledano, zelo kompleksno sestavljena struktura. Sestavljeno je iz tibiofemoralnega sklepa, ki je zgrajen iz tibie (golenice) in femurja (stegnenice) ter iz patelofemoralnega sklepa, ki je sestavljen iz patelle (pogačice) in femurja (stegnenice).

Anatomija kolenskega sklepa

Glavno gibanje, ki se dogaja v področju kolena, je fleksija (upognitev) kolena med 120 in 150 stopinj ter ekstenzija (iztegnitev) med 5 in 10 stopinj. Koleno mora s temi dovoljenimi gibanji omogočati zadosten nadzor v različnih pogojih obremenitve in popolno stabilnost.

Ker so v kolenskem sklepu neskladne sklepne površine, je za ta namen med golenico in stegnenico vložen meniskus. Meniskusa imamo v tem predelu dva, in sicer levi in desni. Meniskusa imata funkcijo blaženja pritiskov, ki nastanejo med gibanjem v kolenskem sklepu.

Ligamenti

Dobro podporo kolenu pa dajejo primarno ligamenti in kot sekundarno mišice. Mišice služijo kot stabilizator, a ligamenti in mišice skupaj delujejo skladno pri funkcionalnosti kolena. Ligamenti so strukture, ki povezujejo dve kosti skupaj in na ta način zagotavljajo oporo sklepom. V področju kolena imamo štiri glavne ligamente, in sicer:

  • sprednja križna vez (ACL – anterior cruciate ligament),
  • zadnja križna vez (PCL – posterior cruciate ligament),
  • medialna kolateralna vez (MCL – medial collateral ligament),
  • lateralna kolateralna vez (LCL – lateral collateral ligament).

Ker sprednja križna vez (ACL) nudi kar 85 % stabilizacijo pri določenih premikih kolena, je tudi najpogosteje poškodovan ligament izmed zgoraj naštetih.

Sklepi

Sklepi v kolenu služijo dvojnemu namenu. Omogočajo kostem sinhrono gibanje in prenašajo obremenitve, ki so povzročene z gibanjem kolena. Koleno je sposobno prenesti ogromne sile v običajnih fazah gibanja zaradi interakcije stegnenice, golenice in pogačice.

Simptomi

Lokacija in jakost bolečine v kolenu se lahko razlikujeta glede na vzrok težave. Znaki in simptomi, ki včasih spremljajo bolečine v kolenu:

  • otekanje in togost,
  • rdečica in povišana temperatura v predelu poškodbe,
  • šibkost in nestabilnost,
  • pokanje v kolenu,
  • zmanjšan obseg gibljivosti.

Pogoste poškodbe v kolenskem sklepu

Poškodbe v kolenskem sklepu

Koleno je po statistiki največkrat poškodovan predel telesa, in sicer predvsem pri športnih aktivnostih ali pri padcih. Bolečina in otekanje, težave pri prenašanju teže in motnje ravnotežja so najpogostejši simptomi poškodb kolena. 

Zvini in nategi

Zvini in nategi se dogajajo v področju vezi, najpogosteje sprednje križne vezi (ACL) in medialne kolateralne vezi (MCL). Te poškodbe se običajno zgodijo pri športih (nogomet, košarka), saj pride do zasuka kolena v nenadzorovanem in hitrem času. Lahko se zasliši pok, ki mu sledi oteklina. Simptom, ne le pri zvinu in nategu, je tudi bolečina pri hoji zaradi občutljivosti in otekline.

Raztrganina meniskusa

Do raztrganine meniskusa najpogosteje pride pri športih, ki zajemajo večje nenadne in sunkovite gibe. Kljub temu da lahko običajna obraba oslabi meniskus zaradi staranja, je ključno za krepitev teh struktur konstantno nadzorovano gibanje in progresivno stopnjevanje za rast mišične moči.

Sunkoviti gibi in poškodbe v kolenskem sklepu

Simptomi raztrganine običajno zajemajo oteklino, togost sklepa, zmanjšan obseg gibanja in visoko stopnjo bolečine v kolenu.

Zlom

Zlom, ki je zelo visoko pojavna posledica športne poškodbe, zajema najdaljši čas rehabilitacije.

Tekaško koleno

Preobremenitev kolena lahko vodi v t.i. tekaško koleno, ki je značilno za profesionalne kolesarje in tekače. Bolečine v kolenu se začnejo pojavljati postopoma, prenašajo pa se v stegno in področje goleni. Bolečine se stopnjujejo z aktivnostjo, zato je počitek primarna rešitev za to težavo.

Bolečine v kolenu in testi za določitev vzroka

Fizični pregled se opravi pri zdravniku s pregledom mesta bolečine v kolenu in iskanjem otekline ali nenormalnega gibanja kolena. Na podlagi tega se zberejo informacije o morebitnih vzrokih za poškodbo in obremenitev kolena.

Prva ocena se izvede lahko kar preko brezplačnega telefonskega pogovora, pri katerem nam zaupate bolečine v kolenu, obdobje trajanja, vzrok, simptome itn. Prosili vas bomo tudi, da svojo bolečino ocenite od 1 do 10, nato sledijo nadaljnje ocene in testi, ki jih izvedemo kar v udobju vašega doma. Ne le pri bolečinah v kolenu, ki so nepojasnjenega vzroka, ampak tudi pri znanih vzrokih začnemo s palpacijo (tipanjem) različnih struktur v področju kolena. Nadaljujemo z meritvami obsegov gibanja. Opravimo meritve mišične moči, meritve ravnotežja, meritve obsega otekline in klinične teste.

Klinični testi, ki jih fizioterapevti lahko opravimo v kolenskem sklepu:

  • Lachmanov test (vlek golenice naprej – zazna raztrganino sprednje križne vezi (ACL)),
  • rotacija sklepa (asistirano vrtenje – zazna omejenost gibanja in raztrganino sprednje križne vezi (ACL)),
  • anteriorni predalčni test (pokrčeno koleno s potiskom naprej in nazaj – potisk naprej: zazna poškodbo sprednje križne vezi (ACL), pomik nazaj: zazna poškodbo zadnje križne vezi (PCL) .

Zdravljenje in rehabilitacija

Vse poškodbe kolena je potrebno diagnosticirati pod nadzorom zdravnika. Osnovno in najhitreje dostopno zdravljenje vključuje RICE pristop.

R (REST – počitek),

I (ICE – led),

C (COMPRESSION – kompresija),

E (ELEVATION – dvig poškodovanega uda).

Zgoraj omenjeni temeljni postopki se morajo izvesti takoj po poškodbi. S tem omilimo bolečine v kolenu, zatekanje in vplivamo na hitrost celjenja. Počitek je temelj za zaščito poškodovanih mišic, kit, ligamentov in ostalih struktur. Led oziroma krioterapija je postopek, ki zmanjša reakcijo tkiva. Kompresija se izvaja istočasno s hlajenjem na način, da s kompresijsko obvezo obvežemo led na poškodovan predel. Elevacija oziroma dvig pa predstavlja dvig poškodovanega uda nad nivo srca, saj se tako vzdržuje venski obtok in izboljša se limfna drenaža.

A v obdobju prvih 48 ur po manjši poškodbi je pomembno, da se začne izvajati vaje za krepitev in raztezanje. To se izvaja v primeru, ko bolečine v kolenu niso prisotne.

Fizioterapija pri bolečinah v kolenu

Brez pravilne rehabilitacije lahko imate težave s poškodovanim kolenom dlje, kot je pričakovano. Cilj samega zdravljenja v sklopu fizioterapije je ponovno vzpostaviti stabilnost, moč in gibljivost.

Fizioterapevti prilagodimo načrt rehabilitacije za vsakega posameznika glede na nastalo poškodbo. Fizioterapevti sestavimo program vadbe, ki vam bo pomagal, da se čim hitreje vrnete na optimalo in v normalno funkcionalnost telesa.

Fizioterapija pri bolečinah v kolenu

Različne tehnike, ki pridejo v poštev pri obravnavi kolena, so tudi manualne tehnike. Z nežnimi premiki izvajamo gibe mišic in sklepov. Te tehnike pomagajo obnoviti in izboljšati gibanje. Med izvajanjem lahko nudimo nežen upor, da izboljšamo splošno moč.

Za izboljšanje splošne moči pa prakticiramo tudi krepitev mišic z vajami za moč. Za bolečine v kolenu so pomembne predvsem vaje za krepitev jedra (center telesa) in spodnjega dela telesa. Vaje se lahko začnejo izvajati leže, s pripomočki (uteži, elastični trakovi),  kasneje in postopoma pa napredujemo v stoječo fazo, ko osvojimo popolno stabilnost kolena. Ključne so tudi vaje za izboljšanje ravnotežja in koordinacije (usklajenosti gibanja).

Sestavimo vam individualen plan vadbe, ki ga s spremljanjem vodimo in prilagajamo.

Kljub temu da so vaje glavno orodje za zdravljenje in rehabilitacijo bolečin v kolenu, v poštev pridejo še:

  • ultrazvok,
  • elektro stimulacija,
  • kineziološki trakovi,
  • krioterapija,
  • masaža mehkih tkiv,
  • mobilizacija kolenskega sklepa.

Preventiva pred poškodbami kolena

Z naslednjimi nasveti lahko preprečimo pogoste poškodbe kolena:

  • Pred športno aktivnostjo in po njej se ogrejte z raztezanjem.
  • Mišice nog ohranjajte močne že samo z uporabo stopnic, vožnjo s kolesom in predvsem vadbo z utežmi.
  • Zamenjajte obrabljene čevlje. Izberite takšne, ki se pravilno prilegajo vašemu stopalu.
  • Vzdržujte optimalno telesno težo, da se izognete nepotrebnim pritiskom na koleno.
  • Pri športih, pri katerih se kolena lahko hitro poškodujejo, uporabljajte ščitnike (npr. odbojka).

Ohranjanje močnih mišic in drugih struktur preprečuje poškodbe in ohranja zdrava kolena skozi celotno življenje.

Če se soočate z bolečinami v kolenu, nas pokličite za brezplačni telefonski pogovor in svetovali vam bomo nadaljnje pristope do izboljšanja trenutnih bolečin. Fizioterapevti pridemo v udobje vašega doma, kjer izvajamo kvalitetno obravnavo vse do doseženih ciljev.

Avtorica članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Abdulhasan, Jaward F. in Michael J. Grey. 2017. Anatomy and Physiology of Knee Stability. https://www.mdpi.com/2411-5142/2/4/34.

Hassebrock, Jeffrey D, Matthew T Gulbrandsen, Walker L Asprey, justin L Makovicka in Anikar Chhabra. 2020. Knee Ligament Anatomy and Biomechanics. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32740458/.

Kathleen Davis. 2017. How to prevent and treat knee injuries. https://www.medicalnewstoday.com/articles/299204.

Mayo Clinic. 2013. Knee pain. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/knee-pain/symptoms-causes/syc-20350849.

Osteoporoza, ki velja za eno najpogostejših bolezni pri posameznikih, starejših od 50 let, se pojavi zaradi nizke kostne gostote. Gre za propadanje kostnega tkiva in zmanjšanje moči v kosteh. Posledica zmanjšane gostote so predvsem nepričakovani zlomi kosti, ki omejujejo kakovost življenja.

Bolečine v križu in osteoporoza

Osteoporoza je velik javnozdravstveni problem in s staranjem prebivalstva se pojavnost stopnjuje. Pogostejša je pri ženskah. Bolezen se najpogosteje odkrije šele ob prvih zlomih, saj predhodno ni vidnih simptomov ali bolečin. Najpogostejši so zlomi kolka, zapestja in zlomi v področju hrbtenice.

V nadaljevanju vam bomo predstavili ukrepe, s katerimi lahko preprečite nastanek osteoporoze in upočasnite hitrost izgube kostne mase.

Zgradba kosti

Zgradba kosti in osteoporoza

Kost mora za dober namen funkcionalnosti telesa nujno biti trda in prožna, kar dosežemo s prisotnostjo organskih (kolagen) in anorganskih (kalcij, magnezij) snovi v kosteh. Kost se nenehno obnavlja, saj je zgrajena iz več struktur. Kompaktno tkivo, ki je trdnejše, obdaja zunanji del kosti, medtem ko spongiozna kostnina sestavlja notranji del kosti. Osnovna gradbena enota kompaktnega tkiva je osteon. Vse votlinice v kosteh zapolnjuje kostni mozeg. Pokostnica, občutljiva vezivna ovojnica, obdaja zunanjo površino kosti in vsebuje mnogo čutilnih telesc. Pomembna je za rast in obnovo kosti. Prav tako se pa vezivna ovojnica, t.i. endost, nahaja na notranji površini kosti in skrbi za rast ter obnovo kosti z notranje strani.

Dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze

  • Hormonsko neravnovesje in menopavza,
  • uporaba nekaterih zdravil (glukokortikoidi),
  • kajenje,
  • nizka telesna aktivnost,
  • nizki vnos kalcija in vitamina D,
  • družinska anamneza s preteklimi stanji osteoporoze,
  • starost,
  • premajhna telesna teža.

Osteoporoza se znatno poveča pri posameznikih, ki imajo naslednje zdravstvene probleme:

  • celiakija,
  • vnetna črevesna bolezen,
  • bolezen ledvic ali jeter,
  • rakava obolenja,
  • multipli mielom (kostni tumor),
  • revmatoidni artritis.

Kljub temu da se nekaterih dejavnikov tveganja ne da spremeniti (npr. starost), je vseeno pomembno, da upoštevamo ostale pristope, ki so obvladljivi in s pomočjo multidisciplinarnega tima zdravstvenih delavcev možno ozdravljivi.

Nadzor nad dejavniki tveganja lahko vzpostavimo ob discipliniranem življenjskem stilu, a zavedati se moramo, da osteoporoza ne nastane čez noč, tako kot se zdravljenje ne odvije čez noč. Dober plan zahteva prilagoditev življenjskega stila.

  1. Prehrana: Večja verjetnost za razvoj osteoporoze nastane, če v prehrani manjka hrana, bogata s kalcijem in vitaminom D. Prehranska dopolnila obogatijo prehrano.
  2. Aktivnost: Fizična aktivnost pomembno vpliva na stanje osteoporoze. Z redno telesno vadbo ohranjamo mišično maso, kostno gostoto in prožnost ter elastičnost mišic, ligamentov in drugih struktur.
  3. Kajenje in alkohol: Ob prenehanju kajenja in prekomernega uživanja alkohola se zmanjša možnost za nastanek osteoporoze.

Kaj povzroča osteoporozo?

Notranjost kosti je videti kot goba in to območje imenujemo trabekularna kost. Zunanja lupina, ki obdaja trabekularni del, se imenuje kortikalni del. Pri osteoporozi pride do lukenj v notranjem območju – trabekularnem delu. Ta predel že ima luknje, a pri stanju osteoporoze se le-te še povečajo in postanejo številčnejše, kar oslabi notranjost kosti. Proces “redčenja” kostnine je dolgotrajen proces, ki lahko poteka neopazno, torej brez simptomov, vse dokler se ne začnejo prvi spontani zlomi kosti. Šibke kosti so nezmožne podpirati telo in ščititi vitalne organe.

Zdrava kost, osteoporotična kost

Kosti se skozi vse življenje obnavljajo. V roku desetih let se tako obnovijo vse kosti v telesu in to imenujemo remodelacija kostnine. Pri remodelaciji sodelujeta dve vrsti celic: osteoblasti in osteoklasti.

Osteoblasti kosti gradijo, osteoklasti kosti razgrajujejo.

V fazi remodelacije se tvorijo snovi, ki pri posamezniku skrbijo za to, da obe vrsti celic uspešno opravljata svojo nalogo. Pri tem ne pride do izgube kostne mase ali do prekomernega tvorjenja kostne mase.

V dobi rasti se kost tvori hitreje, kot razgrajuje. Nekje do 30. leta starosti zgradimo maksimalno kostno gostoto. Po 35. letu ta postopno začne slabiti. Ob osteoporozi pride do izgube kostne mase hitreje.

Simptomi

Ker se simptomi po navadi ne pojavijo, pravimo, da je osteoporoza tudi tiha bolezen. A kljub temu je potrebno paziti na naslednje:

  • nižja telesna višina,
  • sprememba telesne drže,
  • zadihanost (zaradi stisnjenih diskov, ki pritiskajo na pljuča),
  • zlomi kosti,
  • bolečina v spodnjem delu hrbta.

Osteoporoza in diagnosticiranje

Za določitev prisotnosti osteoporoze je potrebno izmeriti mineralno kostno gostoto. Postopek imenujemo denzitometrija. Ugotovi se trdnost kosti v področju hrbtenice, kolka in zapestja. Običajno rentgentsko slikanje pokaže osteoporozo šele, ko je bolezen že zelo napredovala.

Zdravljenje in preventiva

Brez pravega pristopa zdravljenja se osteoporoza slabša in bolezen linearno napreduje. Glavni cilj zdravljenja je krepitev mišic, kosti in sklepov.

Krepitev mišic proti osteoporozi

Večina študij kaže, da nadomeščanje vitamina D in kalcija zmanjšuje tveganje zlomov, zato je nadomeščanje ob raznoliki prehrani ključno.

Za vzdrževanje zdravih in močnih kosti je potrebna bogata prehrana skozi celo življenje.

Pri jemanju kalcija v obliki prehranskega dopolnila je dobro vedeti, da se več kot 500 mg kalcija ne bo absorbiralo, zato je dobro prehransko dopolnilo jemati v več odmerkih preko dneva.

Če se že soočate z osteoporozo, je pomembno, da nadaljujete z  zdravim življenjskim slogom ali pa ga vzpostavite čim prej. To vključuje torej telesno aktivnost, raznovrstno prehrano, izogibanje prekomernim količinam kofeina in alkohola, izogibanje kajenju.

Uživanje prehrane, bogate s kalcijem, je ključno, a za optimalno delovanje je potrebno uživati tudi vitamin D, ki pomaga pri absorpciji kalcija. K temu dodajamo še uživanje beljakovin, magnezija, vitamina K in cinka.

Zdrava prehrana in osteoporoza

Seveda pa zdrava prehrana ni edina rešitev, ki pripomore k lajšanju osteoporoze ali zdravljenju le-te.

Fizična aktivnost, ki vključuje aerobno in anaerobno obliko, je dobra preventiva za osteoporozo in nasploh boljše življenje. Z vadbo kosti postajajo močnejše in upočasni se njihova izguba. Vadba kostem koristi, ne glede na to, kdaj z njo začnete. Največ koristi od vadbe boste imeli, če boste redno vadili že preventivno in z vadbo nadaljevali vse življenje.

Vadba za moč (anaerobni tip vadbe) pomaga krepiti mišice in kosti, povečamo pa tudi prožnost mišic.

Dolgotrajna vadba, kot sta recimo hoja in tek (aerobni tip vadbe), pa krepi srčno-žilni in dihalni sistem.

Kombinacija obeh je najboljša naložba za telesno funkcionalno delovanje.

Osteoporoza in preventiva pred padci

Padci pri osteoporozi

Poznamo dva načina osteoporotičnih zlomov, in sicer vretenčne in nevretenčne. Slednji so zaradi pridruženih zapletov še dodatno obremenjujoči. Vretenčni osteoporotični zlomi povzročajo značilno grbo in zmanjšano telesno višino. Nevretenčni osteoporotični zlomi pa se pojavijo na primer v predelu zapestja, kjer je rehabilitacija dolgotrajnejša zaradi same strukture kosti in majhnih mišic, ki se pripenjajo na kosti.

Da se izognemo osteoporotičnim zlomom, je pomembno, da se na tleh v domačem okolju ne spotikamo ob nepomembne reči, ki povečajo možnost za spontane padce. Prav tako je ključno, da se ne uporablja čistil za tla, ki povzročajo spolzkost tal. Na stopniščih je optimalno imeti ograje, v kopalnici pa oprijemalne palice. Tudi preproge so lahko faktor za povečanje možnosti padcev zaradi spontanih zdrsov.

Na splošno je pomembno, da se okolje prilagodi do te mere, da se kvaliteta življenja dvigne v optimalo.

Kdaj se obrniti na nas?

V podjetju FizioGib skrbimo za individualen pristop k posamezniku, kar uspešno dosegamo s fizioterapijo na domu, ko imamo v obravnavi le enega pacienta naenkrat. Pri osteoporozi je še toliko pomembneje, da se za plan zdravljenja odločimo v domačem okolju, saj s tem razbremenimo telo tveganja za morebitne dodatne padce.

Z brezplačnim prvim pogovorom vam bomo predstavili smernice za vaše težave. Pokličite nas na kontaktno telefonsko številko, napišite e-mail ali izpolnite obrazec povpraševanja na naši spletni strani in pomagali vam bomo do boljše kvalitete življenja z učinkovitimi pristopi zdravljenja.

Avtor članka: diplomirana fizioterapevtka Monja Habjanič

Viri

Nanci E. Lane. 2006. Epidemiology, etiology, and diagnosis of osteoporosis. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16448873/.

Cleveland Clinic. 2020. Osteoporosis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/4443-osteoporosis.

Debra Stang. 2019. What Do You Want to Know About Osteoporosis? https://www.healthline.com/health/osteoporosis.

Mayo Clinic. 2021. Osteoporosis. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/osteoporosis/symptoms-causes/syc-20351968.