Transakcijska analiza (TA) je dinamičen in široko uporaben psihoterapevtski pristop, ki omogoča razumevanje človekove osebnosti, komunikacije in odnosov. Pri psihosocialnem svetovanju in psihoterapiji se uporablja zaradi svoje enostavne, a globoko učinkovite strukture, ki terapevtu in klientu omogoča jasen vpogled v notranje procese in vzorce delovanja.
Ena ključnih prednosti TA je enakovreden odnos med terapevtom in klientom. Terapevt ne nastopa kot avtoriteta, temveč kot sopotnik v procesu spremembe. Osnovni gradnik terapije je terapevtska pogodba, kjer se skupaj dogovorita o ciljih terapije in potrebnih korakih za njihovo dosego. Ta pristop omogoča večjo transparentnost in aktivno sodelovanje klienta.
TA je učinkovita, ker zajema vse ravni človekovega delovanja – čustveno, kognitivno, vedenjsko in somatsko. S tem terapevtu omogoča celosten pristop k razumevanju in reševanju klientovih težav. Poleg tega uporablja enostaven in razumljiv jezik, kar olajša psihoedukacijo in omogoča klientu, da bolje razume svoje notranje procese.
Pomemben vidik TA je tudi njena usmerjenost v »tukaj in zdaj«. Čeprav pri delu upoštevamo pretekle izkušnje, je cilj terapije iskanje učinkovitih strategij za izboljšanje sedanjega in prihodnjega počutja. S tem klient pridobi orodja za boljše obvladovanje svojega življenja in vzpostavitev bolj zdravih medosebnih odnosov.
Transakcijska analiza ni enoten model, temveč skupek teorij in tehnik (ego stanja, življenjske pozicije, skriptni sistem, teorija iger itd.), ki jih terapevt prilagaja potrebam posameznika. Prav ta fleksibilnost omogoča individualiziran pristop in povečuje učinkovitost terapije.
Cilj TA je doseganje avtonomnosti, kar pomeni, da klient pridobi sposobnost zavestnega odločanja, spontanosti in vzpostavljanja pristnih, zdravih odnosov. Vse to prispeva k izboljšanju njegovega duševnega zdravja in kakovosti življenja.
Po mojem mnenju je največja vrednost TA v tem, da daje posamezniku moč, da spremeni svoje življenje. Vsak izmed nas nosi določene vzorce iz preteklosti, a TA ponuja orodja, s katerimi lahko te vzorce prepoznamo, jih analiziramo in preoblikujemo. Ne gre za terapijo, ki bi le pasivno obravnavala težave – TA je usmerjena k aktivnemu sodelovanju in napredku. Z omogočanjem vpogleda v notranje procese ter s poudarkom na odgovornosti in spremembi daje posamezniku svobodo, da prevzame nadzor nad svojim življenjem.
Osnovna filozofija transakcijske analize je:
- jaz sem OK, ti si OK
- vsak ima sposobnost razmišljanja
- ljudje odločajo o svoji usodi in odločitvah, se lahko spremenijo
Kako poteka proces psihosocialnega svetovanja ali psihoterapije?
Psihosocialno svetovanje in psihoterapija sta procesa, ki potekata v več fazah.
1.) Uvodno srečanje in ocena
Prvo srečanje je ključnega pomena, saj omogoča vzpostavitev prvega stika in začetno oceno klientovega stanja. Namenjeno je spoznavanju vaše osebne zgodbe, raziskovanju razlogov, ki so vas pripeljali do odločitve za svetovalni proces, ter predstavitvi mene kot svetovalke in mojega načina dela. Prav tako je pomembno, da pri tem srečanju sami začutite, ali bi skupaj nadaljevala proces.
2.) Vzpostavljanje zaupanja – temelj terapevtskega odnosa
Zaupanje je ključni element vsakega terapevtskega odnosa. Brez občutka varnosti in sprejetosti klient težko odkrito spregovori o svojih mislih, čustvih in izzivih, s katerimi se sooča. Zato si med srečanji skuša ustvariti okolje, v katerem se boste počutili varno, spoštovano in brez obsojanja.
Vzpostavljanje zaupanja se začne že s prvim srečanjem in se gradi skozi celoten proces svetovanja ali terapije. Ključni dejavniki pri tem so odprtost, iskrenost in doslednost terapevta ter njegova sposobnost aktivnega poslušanja. Klient mora imeti občutek, da je slišan in razumljen, da so njegove izkušnje pomembne in da se mu terapevt posveča s sočutjem in strokovnostjo.
Zaupanje se ne vzpostavi čez noč – gre za postopen proces, ki temelji na izkušnji varnega odnosa. Klienta se ne sili v odkrivanje osebnih vsebin, temveč se spoštuje njegov tempo in meje. Prav tako je pomembno, da je terapevt dosleden v svojem vedenju in spoštuje dogovore, saj to krepi občutek predvidljivosti in varnosti pri klientu.
3.) Medsebojni dogovor
Pri nadaljevanju svetovalnega procesa, v prvih srečanjih oblikujeva in podpiševa medsebojni dogovor. Ta dokument vključuje jasne smernice in pričakovanja, ki jih imava oba v procesu. Opredeljuje pravila sodelovanja, trajanje srečanj, pogostost, finančne dogovore ter etične smernice. Dogovor služi kot okvir, ki obema omogoča jasnost in strukturo v procesu dela.
4.) Raziskovanje težav in razvoj strategij
Srečanja potekajo v obliki raziskovalnih pogovorov, kjer prepoznavamo vzorce mišljenja, vedenja in čustvovanja, ki vplivajo na vaše življenje. Cilj te faze je prepoznavanje ključnih težav, ki vas ovirajo, ter iskanje novih načinov soočanja s težavami. Skupaj oblikujeva strategije, ki vam bodo pomagale pri osebnostni rasti in izboljšanju kvalitete življenja.
Proces lahko traja le nekaj srečanj ali pa daljše obdobje, odvisno od vaših potreb in ciljev. Rednost srečanj je ključna, saj omogoča postopno in stabilno spremembo.
5.) Zaključevanje procesa
Ko dosežete zastavljene cilje, se svetovalni proces postopoma zaključuje. Zaključna srečanja omogočajo pregled prehojene poti, utrditev novih strategij in pripravo na samostojno uporabo naučenih veščin v vsakdanjem življenju. Če se pokaže potreba, lahko prehodno obdobje prilagodiva, da zagotoviva čim boljšo podporo pri prehodu iz svetovalnega procesa v vsakdanje življenje.
Pravilo zaupnosti
Ključna prvina svetovalnega in psihoterapevtskega procesa je zaupnost. Terapevtski odnos temelji na varnosti, diskretnosti in spoštovanju zasebnosti klienta.
Pravilo zaupnosti določa, da so vse informacije, razkrite v okviru svetovalnega procesa, zaupne. Brez izrecne privolitve posameznika teh podatkov ni mogoče posredovati tretjim osebam. Spoštovanje etičnih smernic in kodeksov strokovnih organizacij, kot so Slovensko društvo za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo (SINTA), Društvo za transakcijsko analizo Slovenije (Sloventa), Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP) in Evropska zveza za transakcijsko analizo (EATA), zagotavlja varnost in diskretnost znotraj procesa.
Izjeme
Zaupnost je lahko prekinjena v naslednjih primerih:
- Na zahtevo sodišča ali drugih pristojnih državnih organov.
- Ob zaznavi neposredne ogroženosti posameznika ali drugih oseb.
- Ob razkritju kaznivih dejanj, ki jih je treba prijaviti ustreznim organom.
Če je prekinitev zaupnosti neizogibna, se posameznika o tem, kadar je to mogoče in varno, predhodno obvesti.
